Vlada sprejela novelo Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 in sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o tej noveli zakona

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru.

Državni zbor je Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) sprejel 31. avgusta 2023, saj so širša območja Slovenije prizadele obsežne poplave in zemeljski plazovi. Posledica je ogromna škoda na infrastrukturnih, gospodarskih in stanovanjskih objektih. S sprejetjem predloga zakona je bilo omogočeno sprejetje nujnih in učinkovitih ukrepov za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. 

Ker je bila ugotovljena potreba po dodatnih ukrepih za prizadeta območja in predvsem prizadeto prebivalstvo, novela prinaša ukrepe, ki bodo pripomogli k učinkovitejši in hitrejši odpravi škode:

• Določata se nova zakona od katerih se odstopa, gre za Zakon o veterinarskih merilih skladnosti in Zakon o krmi.
• Dodajajo se določbe, ki se nanašajo na izvedbo predplačil za obnovo stanovanj. Predplačilo za posamezno stanovanje se izplača v višini 20 odstotkov škode zavedene v spletni aplikaciji AJDA, če gre za škodo višjo od 6000 evrov o čemer ministrstvo, pristojno za naravne vire, obvesti lastnika, izplačilo pa izvede Finančna uprava Republike Slovenije. Po sprejetju programa odprave posledic nesreče za obnovo stavb pa se od višine sredstev odšteje predplačilo o čemer prav tako odloči ministrstvo, pristojno za naravne vire. Omogoča se tudi vračilo sredstev v primeru neupravičene dodelitve ali zavrnitve s strani lastnikov stanovanj o čemer odloči ministrstvo, pristojno za naravne vire.
• Podaljšuje se pravna podlaga za zagotavljanje kriznih namestitev osebam, starejšim od 65 let, in odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se zaradi poplav in plazov ne morejo vrniti v domače okolje.
• Za namen hitrejšega in enostavnejšega vodenja in odločanja v postopkih izjemnega dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem na podlagi 59. člena ZIUOPZP se omogoča organom, da pridobijo podatke iz centralnega registra prebivalstva in zemljiške knjige, kar poenostavlja postopek odločanja o upravičenosti do pomoči. Zagotavlja se tudi povrnitev stroškov prizadetim osebam v poplavah in plazovih, povezanih z začasnim bivanjem v drugi stanovanjski enoti kot npr. stroški za dobavljeno energijo, ogrevanje, komunalne storitve in podobno.
• Ureja se odstranitev onesnažene zemljine, ki je posledica poplav in plazov. Odgovornost za odstranitev prevzema Republike Slovenija, pri čemer je izvajanje te naloge dodeljeno ministrstvu, pristojnemu za okolje, podnebje in energijo.
• Dopolnjuje se pravna podlaga za program odprave posledic škode v gospodarstvu na področju primarne kmetijske proizvodnje, ribištva in akvakulture.
• Omogoča se oprostitev registracije prevoznikom donirane krme, da se zagotovi hitrejša in enostavnejša oskrba kmetij, ki so utrpele škodo zaradi poplav. Prevoznikom donirane krme se stroški prevoza donirane krme zagotovijo iz javnih sredstev.
• Omogoča se povračilo stroškov materiala in storitev, ki so bili nujno potrebni za zagotavljanje socialnovarstvenih storitev v času kriznih razmer, ki so nastale zaradi poplav in plazov.
• S spremembami se posega tudi v določbo, ki delodajalcem v sodelovanju s sindikalnimi predstavnimi omogoča solidarnostno delovno soboto in prispevek, in ob tem izrecno določa, da se od plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote ne plača dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost.
• Če je bila solidarnostna delovna sobota opravljena do uveljavitve tega zakona, se obračunan in plačan prispevek delavca oziroma delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije na podlagi zahtevka delavca oziroma delodajalca, ki se vloži pri Finančni upravi Republike Slovenije, vrne, če je zahtevek vložen najpozneje do 31. decembra 2023. Za prispevke za Sklad za obnovo Slovenije na podlagi solidarnostne delovne sobote, opravljene do uveljavitve tega zakona, se uporablja Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.
• Črta se začasni ukrep obveznega solidarnostnega prispevka in z njim povezana kazenska določba. Ker je bila solidarnostna delovna sobota, opravljena do uveljavitve tega zakona, opravljena pod drugačnimi predpostavkami (predvsem kot zmanjšanje obveznosti plačila obveznega solidarnostnega prispevka), se tistim, ki so solidarnostno delovno soboto imeli pod temi predpostavkami, omogoča vračilo prispevka, če bodo zahtevek vložili najpozneje do 31. decembra 2023 na Finančno upravo Republike Slovenije.
• Spremembe in dopolnitve se nanašajo tudi na ukrepe za povračilo izplačanih plač delavcem, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov pri svojih delodajalcih. Novost je, da se vzpostavi enak način vračila sredstev, kot je že urejen pri drugih interventnih ukrepih, kot na primer ukrepu začasnega čakanja na delo. To pomeni, da se omogoči obročno vračilo pomoči, pri čemer se prilagodi vračanje glede na finančne zmožnosti upravičencev. To bo poenotilo postopke vračila pomoči in olajšalo upravičencem vračanje sredstev.
• Določa se pristojni organ, ki ga morajo upravičenci obvestiti o izplačilih dobička, nakupih lastnih delnic ali poslovnih deležev ter izplačilih nagrad poslovodstvu ali dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu. Pristojni organ je Finančna uprava Republike Slovenije.
• Z dopolnitvijo zakona se določajo pogoji za odstranitev objektov zaradi izkazane visoke ogroženosti poplav, erozije in plazenja, ki bi lahko povzročila porušitev ali znatno poškodovanje. Za določitev omenjenih objektov na podlagi strokovnega mnenja, ki ga izdela državno tehnična pisarna, je zadolžena Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih. Dopolnitve se nanašajo tudi na splošno določitev javne koristi, ki je konkretizirana z razlastitvenim namenom in se izkaže s sklepom Vlade Republike Slovenije. Navedeno mnenje predhodno potrdi Svet Republike Slovenije za obnovo, ki je strokovno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije, za katero pripravlja strokovne podlage in ji svetuje pri oblikovanju ukrepov na področju obnove po naravnih nesrečah ter razvijanju odpornosti na nesreče. Vključena je tudi zainteresirana javnost, ki ima v okviru javne razgrnitve možnost dajati pripombe in predloge, pripravljavec sklepa pa mora o teh pripombah in predlogih zavzeti stališča. Za postopek razlastitve se člen sklicuje na zakon, ki na splošno ureja razlastitev, to je Zakon o urejanju prostora, razen če sam zakon ne določa drugače. Dopolnitev se nanaša tudi na več možnosti, ki so na voljo razlastitvenemu zavezancu. Poleg tega dopolnitve zavezujejo Službo Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, da v imenu države uresniči razlastitveni namen najpozneje v dveh letih od kar je država na nepremičninah, ki so bile predmet razlastitve, pridobila lastninsko pravico in posest.
• Predlog zakona vsebuje tudi določbe o metodologijah in normativih za določanje cen ter način omejitve vrednosti za javna naročila.
• Dopolnjuje se Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), ki določa, da se v pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili s proračunskimi uporabniki, do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za šest mesecev. In sicer se pogodbeni roki lahko podaljšajo zgolj pri tistih, ki so bili v poplavah in plazovih prizadeti ali pa so udeleženi pri odpravi posledic naravne nesreče. Navedeno pomeni, da se bo pogodbeni rok podaljšal tudi zasebnopravnemu subjektu, ki opravlja dejavnost na področju Slovenije, ki v naravni nesreči ni bilo prizadeto, je pa zasebnopravni subjekt svoje zmogljivosti usmeril v odpravo posledic in pomoč na prizadetih območjih. Dopolnitev drugega odstavka določa dodatno izjemo od ureditve v prvem odstavku za projekte, ki se sofinancirajo iz Načrta za okrevanje in odpornost. Če se izjema ne določi, bi to lahko pomenilo izgubo evropskih sredstev, saj je izvajanje načrta za okrevanje in odpornost časovno omejeno na sredino leta 2026.

Zaradi vsega navedenega je vlada še odločila, da gre v primeru novele Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 za vsebino, glede katere v skladu z Ustavo Republike Slovenije razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, saj gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Nadzor na notranjih mejah podaljšan do 19. novembra 2023

Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o spremembi Odloka o uvedbi začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah Republike Slovenije z Republiko Hrvaško in Madžarsko in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.

Začasni ponovni nadzor, ki ga je Slovenija 21. oktobra 2023 uvedla na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko, se podaljša za 20 dni, in sicer do 19. novembra 2023.

Ukrep začasnega nadzora na notranjih mejah je uveden zaradi zagotavljanja varnosti zaradi teroristične grožnje. Ob upoštevanju načela sorazmernosti bodo načini in intenziteta ukrepov začasnega nadzora na notranjih mejah še naprej ciljno usmerjeni in osredotočeni na preprečevanje terorizma, ekstremizma in čezmejne kriminalitete. Ukrepi bodo ustrezno prilagojeni, tako da bodo imeli čim manjši vpliv na potnike, okolje in gospodarstvo, še zlasti pa na obmejno prebivalstvo.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada sprejela uredbo za krepitev in širitev določenih zdravstvenih programov

Vlada je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023. Z Uredbo se predvideva aktivnejša vloga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot kupca zdravstvenih storitev, širijo se izvajalci programa zdravega življenjskega sloga, krepi se službe nujne medicinske pomoči na območjih, ki so jih prizadele poplave, dodatno se zagotovijo sredstva za delovanje Urgentnega centra (UC) Ptuj, širijo se program cepljenja proti gripi in zdravstveni program perkutane vstavitve aortnih zaklopk (TAVI).

Vlada je zaradi neuspešnega dogovora med deležniki 19. januarja 2023 sprejela Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023, ki velja od 24. januarja 2023. Z danes sprejetimi spremembami in dopolnitvami uredbe uvajamo nekatere dodatne ukrepe.

Začasni in trajni prevzem in prestrukturiranje programa določa aktivnejšo vlogo ZZZS kot aktivnega kupca zdravstvenih storitev in predvideva vse možne situacije, do katerih lahko pride v primerih prerazporejanja programov med izvajalci v javni zdravstveni mreži. Če izvajalec šest mesecev ne zagotavlja vsaj 85 odstotkov dogovorjenega programa posamezne podvrste zdravstvene dejavnosti, Zavod z drugim izvajalcem dogovori začasni prevzem nerealiziranega programa in o tem obvesti ministrstvo. Če začasnega prevzema programa ni mogoče dogovoriti z izvajalcem znotraj iste območne enote, Zavod začasni prevzem programa dogovori med izvajalci izven te območne enote.

Krepi se službe nujne medicinske pomoči (NMP) na območjih, ki so jih najbolj prizadele poplave in plazovi v avgustu 2023. Zdravstveni dom Nazarje bo na svojem območju dodatno zagotavljal program Vozilo dežurnega zdravnika – neodložljivi hišni obiski, Zdravstveno reševalni center Koroške pa bo za območje Mežiške doline zagotavljal dodaten program mobilne enote nujnega reševalnega vozila.

Cepljenje proti gripi je v skladu s programom cepljenja v sezoni 2023/2024 za vse zavarovane osebe brezplačno in plačano s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja. Cepijo lahko izbrani osebni zdravniki in drugi zdravniki. Zato se storitev cepljenja proti gripi omogoči tudi bolnišnicam, ki do sedaj tega niso mogle izvajati v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je do sedaj lahko cepil samo odrasle osebe, s to spremembo pa lahko cepi tudi otroke.

Dodaja se 15 novih zdravstvenih domov, ki bodo od 1. novembra 2023 izvajali program družinske obravnave za zdrav življenjski slog. Vzpostavlja tudi širitev programa perkutane vstavitve aortnih zaklopk – TAVI (gre za paciente, ki so življenjsko ogroženi in jim zdravstveno stanje ne dopušča klasične operacije na odprtem srcu).

S 1. decembrom 2023 se vzpostavlja delovanje urgentnega centra Ptuj. Zagotovijo se dodatna sredstva za vzpostavitev delovanja urgentnega centra v Splošni bolnišnic (SB) Ptuj. SB Ptuj se financira program Sprejem in triaža in opazovalna enota, Zdravstvenemu domu Ptuj pa Enota za hitre preglede – redni delovni čas.

Skupni finančni učinek predloga uredbe je v letu 2023 v višini 6.812.252,04 evra oziroma 9.273.291,03 evra na letni ravni v izhodiščnih cenah za leto 2023.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo podaljšala do 30. novembra

Vlada je sprejela sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 30. novembra 2023.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), ki je pričel veljati dne 11. avgusta 2023, med začasnimi ukrepi na področju dela ureja tudi ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Predvidene finančne posledice podaljšanja ukrepa delnega povračila nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo za mesec november 2023 so ocenjene v višini 2,5 milijona evrov.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Dodatni finančni prispevek Slovenije za humanitarne krize po svetu

Vlada je določila, da namenja dodatni humanitarni prispevek v skupni vrednosti 220.000 evrov za obravnavo humanitarnih kriz v Gazi in v Gorskem Karabahu ter za izvajanje Globalnega pakta o beguncih.

Od tega bo 150.000 evrov namenjenih za nujno humanitarno pomoč prizadetemu prebivalstvu na območju Gaze preko Svetovnega programa za hrano, 50.000 evrov za humanitarno krizo v Gorskem Karabahu in za naslavljanje potreb številnih razseljenih v Armeniji preko strateškega partnerja Mednarodnega odbora Rdečega križa, ter 20.000 evrov za podporo delovanju koordinacijske skupine Globalnega foruma za begunce znotraj Urada visokega komisariata Združenih narodov za begunce, za izvajanje Globalnega pakta o beguncih.

Slovenija je v letošnjem letu skupno namenila že 950.000 evrov humanitarne pomoči za prebivalstvo na območju Gaze, od tega 800.000 evrov po zadnjih dogodkih v Izraelu in Palestini. Za Gornji Karabah pa smo v letošnjem letu namenili skupno 120.000 evrov humanitarne pomoči.

Slovenija kot zagovornica učinkovitega multilateralizma in pri zasledovanju svojih zunanjepolitičnih ciljev, vključno s cilji na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, sodeluje s številnimi mednarodnimi organizacijami, tako pri oblikovanju politik kot tudi pri izvajanju aktivnosti na terenu.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Vlada o predlogih amandmajev k predlogu zakona o preoblikovanju Vzajemne

Vlada je soglašala s predlogi amandmajev k predlogu Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne. Ti v največji možni meri upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, podane z vidika skladnosti predlaganega zakona z ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika.

Vir: Ministrstvo za finance

Soglasje k amandmajem k predlogu Resolucije o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »Prehitrimo potres« in k Resoluciji o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2024–2033

Vlada soglaša s predlogom amandmajev k predlogu Resolucije o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »Prehitrimo potres« in k Resoluciji o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2024–2033.

Z amandmaji se usklajuje besedilo predlog obeh resolucij na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Upošteva se mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije, in sicer v smislu nomotehničnih popravkov (pravne tehnike priprave predpisov).

Resolucija o jedrski in sevalni varnosti predstavlja temeljno usmeritev in dolgoročno zavezanost Republike Slovenije k jedrski in sevalni varnosti. Njena vsebina sledi temeljnim standardom Mednarodne agencije za atomsko energijo. Resolucija Prehitrimo potres oblikuje aktivno politiko krepitve potresne varnosti stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, s katero država prispeva k manjšim posledicam v primeru potresa. Sledi splošnemu cilju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Imenovanje dr. Špele Stres za direktorico Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

Vlada je izdala odločbo o imenovanju dr. Špele Stres za direktorico Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Imenovana je za mandatno dobo petih let, in sicer za obdobje od 5. novembra 2023 do 4. novembra 2028.

Dr. Špela Stres je ARIS doslej vodila kot vršilka dolžnosti direktorice.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije