Slovenska delegacija se je v torek, 23. oktobra 2023, v Astani udeležila konference z naslovom »Strategije in prakse v primarnem zdravstvu – implementacija za boljše rezultate«. Dogodek je potekal v duhu praznovanja 45. obletnice deklaracije Alma-Ate, ki je prepoznala primarno zdravstveno varstvo kot temelj za doseganje zdravja za vse. Minilo je tudi 5 let od Astanske deklaracije, ki je prvotno deklaracijo posodobila in dopolnila z usmerjenostjo v multidisciplinarne pristope in medresorsko delovanje ter zavezo k investiranju v odpornost sistemov primarnega zdravstvenega varstva. 

Med konferenco je bilo večkrat izpostavljeno, da primarno zdravstvo ni le temelj zdravstvenega sistema, temveč tudi pogoj za splošno blaginjo in enakopravno družbo. »Primarno zdravstveno varstvo ne vključuje le zdravljenja, temveč tudi preventivno dejavnost, promocijo zdravja in naslavljanje determinant zdravja,« je povzel generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Razlogi za vlaganja v primarno zdravstvo so med drugim zmanjšanje stroškov sekundarnega in terciarnega zdravstva, zmanjšanje in prerazporeditev obremenitve v zdravstvenem sistemu ter boljše fizično in duševno zdravje prebivalstva.

Močno primarno zdravstveno varstvo je pogoj za uresničevanje zastavljenih ciljev, še posebej v času, ko se soočamo s staranjem prebivalstva, naraščanjem bremena nenalezljivih kroničnih bolezni, oboroženih konfliktov in naravnih katastrof. Potrebne bodo politične odločitve za doseganje zastavljenih ciljev z izvajanjem z dokazi podprtih rešitev, uporabo digitalnih orodij ter umetne inteligence za informacijsko opolnomočenje, naslavljanje potreb zdravstvenih delavcev in ustvarjanje vzdržnih delovnih pogojev, prioritetno zagotavljanje pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo, ter vključevanje vseh deležnikov – tako zdravstvenih delavcev in odločevalcev kot civilne družbe. 

Prav o slednjem je spregovorila tudi vodja slovenske delegacije, Vesna Kerstin Petrič, ki je na okrogli mizi predstavila prakso povezovanja primarnega zdravstva, javnega zdravja in civilne družbe v lokalnih okoljih pri prepoznavanju in naslavljanju potreb najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Posebej je izpostavila vlogo organiziranih mladih, predvsem pri naslavljanju prekomerne uporabe socialnih medijev, prepoznavanju zavajajočih informacij glede zdravja, zagotavljanjem zdravstvene pismenosti med mladimi in ozaveščanju mladih o zdravem načinu življenja.