Srečanje je z uvodnim nagovorom odprla državna sekretarka in nacionalna koordinatorica za boj proti trgovini z ljudmi Helga Dobrin. »Dandanes v družbi vlada splošno prepričanje, da suženjstvo ne obstaja več. Mnogi ob tem namreč pomislijo na tako imenovane tradicionalne oblike suženjstva in milijone ljudi, ki so bili iztrgani iz svojih afriških domov in prepeljani čez Atlantik na ameriške plantaže. Trgovina z ljudmi je oblika sodobnega suženjstva, ki je danes žal prisotna po vsem svetu, a pogosto ostaja očem skrita. Ne pojavlja se samo v manj razvitih državah, pač pa tudi v državah gospodarske in socialne blaginje. Tudi v Sloveniji,« je dejala Dobrin.

Tako kot na drugih področjih so tudi izzivi v boju proti trgovini z ljudmi danes povezani predvsem z razvojem sodobne tehnologije, je izpostavila nacionalna koordinatorica. »Sodobna tehnologija omogoča storilcem, da digitalni prostor uporabljajo za novačenje in izkoriščanje žrtev, organizacijo njihovega prevoza in nastanitve, spletno oglaševanje in nadzor nad žrtvami, pa tudi za prikrivanje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Hkrati informacijska tehnologija omogoča anonimen stik med storilci, žrtvami in uporabniki, zato je odkrivanje in preiskovanje teh kaznivih dejanj še težje. Še posebej so tveganju, da postanejo žrtve trgovcev z ljudmi na spletu, izpostavljeni otroci, zato v zadnjem času veliko pozornosti namenjamo njihovemu ozaveščanju.«

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je pozdravil strokovno srečanje in se zahvalil sodelujočim, še zlasti pa Medresorski delovni skupini za boj proti trgovini z ljudmi, za njihovo delo in prizadevanja na področju boja proti trgovini z ljudmi. Poudaril je, da je slednji že vrsto let prednostna naloga Evropske unije in prioriteta posameznih vlad, tudi slovenske. »Kljub temu pa to kaznivo dejanje na žalost še vedno ostaja ena najbolj donosnih dejavnosti mednarodnih organiziranih kriminalnih združb, ki z izkoriščanjem ranljivih posameznikov ustvarjajo enormne dobičke. Govorimo o sodobnem suženjstvu, ki se danes pojavlja v vseh delih sveta, žrtev pa lahko postane vsakdo, ne glede na raso, spol, starost, etnično pripadnost ali druge osebne okoliščine. Žrtvam je skupno le to, da prihajajo iz ranljivih skupin – to so otroci, invalidi, ljudje, ki živijo v revščini, migranti, tisti, ki bežijo pred oboroženimi konflikti ali naravnimi nesrečami,« je dejal minister.

Za prepoznavo vrzeli na področju boja proti trgovini z ljudmi so ključnega pomena neodvisni nadzorni mehanizmi, ki s svojimi priporočili pomagajo usmerjati naše delo. Eden najpomembnejših mednarodnih nadzornih mehanizmov je skupina Greta, ki preverja izvajanje določb Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi.

S strokovnim srečanjem smo obeležili tudi 20-letnico Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi.

Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi

Vlada Republike Slovenije je leta 2003 ustanovila Medresorsko delovno skupino za boj proti trgovini z ljudmi z namenom multidisciplinarnega pristopa in usklajenega delovanja v boju proti trgovini z ljudmi. Skupina pokriva vse štiri vidike problematike:

• preventiva,
• odkrivanje, preiskovanje in pregon,
• pomoč in zaščita žrtev trgovanja in
• partnerstva.

Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi skrbno spremlja trende na področju trgovine z ljudmi in načrtuje potrebne ukrepe, ki jih vsaki dve leti v obliki akcijskega načrta predloži v potrditev Vladi Republike Slovenije.

Več informacij o boju proti trgovini z ljudmi.