Vlada potrdila spremembe Zakona o delovnih razmerjih

Vlada je sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (predlog novele ZDR-1), s katerimi se v nacionalno zakonodajo vključuje potrebne spremembe in dopolnitve, kot se zahteva s pravom EU. Osrednji namen je predlaganih sprememb je izboljšati delovne pogoje s spodbujanjem preglednejše in predvidljivejše zaposlitve ob zagotavljanju prilagodljivosti na trgu dela, izboljšanje dostopa delavcev do informacij o njihovih delovnih pogojih in izboljšanje samih delovnih pogojev.

Predlog novele ZDR-1 prenaša Direktivo (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (Direktiva 2019/1152/EU) in Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (2019/1158/EU) v delu, ki se nanaša na izvajanje delovnopravnih pravic in obveznosti.

Na novo se uvaja dodatnih pet dni neplačanega dopusta v primeru oskrbe oziroma nege družinskega člana ali osebe, s katero delavec živi v skupnem gospodinjstvu, ki potrebuje obsežnejšo nego in podporo iz zdravstvenih razlogov. Določena je obveznost delavca, da mora v primeru te odsotnosti, delodajalca pred nastopom odsotnosti o tem obvestiti, pa tudi o razlogu nastale odsotnosti. Pravico do odsotnosti delavec izkaže s predloženo izjavo delodajalcu, ob izjavi pa predloži dokazila, ki jih delavec lahko predloži glede na okoliščine odsotnosti (na primer zdravniško potrdilo, potrdilo centra za socialno delo in podobno).

Predlog novele ZDR-1 za žrtve nasilja v družini uvaja pet dni plačanega dopusta za obdobje, ko morajo žrtve urejati zadeve na centru za socialno delo, na sodiščih, organizirati stike pod nadzorom ter se v nekaterih primerih tudi seliti ali začasno bivati v varnih hišah. Če bo žrtev nasilja v družini želela uveljavljati pravico do odsotnosti z dela, bo morala delodajalcu predložiti potrdilo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo ter dokazila o urejanju zadev v zvezi z nasiljem v družini.

Na novo se določa obveznost delodajalca, da delavcu v primeru podanega opozorila pred odpovedjo na njegovo pisno zahtevo, ki jo lahko poda v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila, omogoči, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in daljši od 30 dni, o njih izjavi (izjava o očitanih kršitvah), razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca to neupravičeno pričakovati. S tem se na zahtevo delavca izvede zagovor o okoliščinah kršitve in se na predlog delavca vključi tudi predstavnika delavcev (sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik) ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti za ta namen.

Za zagotavljanje dodatne pravne varnosti delavca v primeru izreka opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se na novo določa rok možne odpovedi, če bi delavec ponovno kršil pogodbeno in drugo obveznost iz delovnega razmerja po tem, ko je bil s strani delodajalca pisno opozorjen na kršitev oziroma neizpolnjevanje obveznosti. Rok, v katerem delavec ne sme ponovno storiti kršitve, se s predlogom spreminja iz enega leta na šest mesecev. Skrajšuje se tudi najdaljši dovoljeni rok, v primeru, da je rok določen v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, in sicer iz dveh let na 18 mesecev.

Uvaja se pravica do odklopa, ki daje delavcu možnost, da ga delodajalec ne more poklicati v popoldanskem času oziroma v času tedenskega počitka, med vikendom ali dopustom. Predlog vključuje obveznost, da se ti ukrepi opredelijo v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma delodajalca ter domnevo, da je dokazno breme na strani delodajalca, če delavec v sporu navaja dejstva, da delodajalec ni zagotovil pravice do odklopa.

S predlogom se v zakon prenaša zahteva Direktive 2019/1152/EU, da se delavcu omogoči, da od delodajalca zahteva drugo, predvidljivejšo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar je ta na voljo. Kadar do sklenitve spremenjene oziroma nove pogodbe o zaposlitvi ne bo prišlo, bo moral delodajalec delavcu na njegovo zahtevo podati obrazložen odgovor. Prenaša se tudi zahteva Direktive 2019/1152/EU, da mora delodajalec delavcu v pisni obliki zagotoviti informacije, ki se nanašajo na sklenjeno delovno razmerje, tudi ustrezne informacije o pripadajočem plačilu, ki morajo zajemati vse sestavine plačila (vključno s plačilom dodatkov, tudi za nadurno delo), ter informacijo o morebitni pravici do usposabljanja, ki ga zagotovi delodajalec.

Delavskim predstavnikom in sindikalnim zaupnikom bo po novem zagotovljena učinkovita pravna varnost. Delodajalci imajo namreč možnost neutemeljenega odpuščanja vidnih predstavnikov zaposlenih, ki zahtevajo boljše delovne pogoje ali opozarjajo na nepravilnosti v podjetju. Zato uzakonjamo zadržanje učinkovanja odpovedi do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji oziroma najdlje 6 mesecev za delavske predstavnike in predstavnice ter njihovo višje nadomestilo zaradi prepovedi opravljanja dela (namesto 50 odstotkov bodo upravičeni do odstotkov plače) in pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred odpovedjo.

Predlog novele ZDR-1 določa tudi možnost vzpostavitve posebnega sklada, katerega namen je povračilo izplačanih nadomestil delavcu za čas prepovedi opravljanja dela v času, ko se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, kadar sodišče prve stopnje ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito. Podrobnosti glede sklada se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Delavcu z otrokom do osmega leta starosti se ne zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zagotavlja možnost predlagati sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas. Za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pa se dodatno uvaja možnost dela s krajšim delovnim časom za določen čas delavcev – oskrbovalcev v primeru oskrbe.

Ureja se nediskriminatorno subsidiarno odgovornost pogodbenika za neplačilo plače delavcu, in sicer v okviru izvajanja storitve v okviru podizvajalstva. Naročnik storitve, pri katerem podizvajalec izvaja storitev, je subsidiarno odgovoren za neplačilo plače delavcu s strani delodajalca podizvajalca, in sicer v skladu z določbami ZDR-1. Subsidiarna odgovornost velja za dejavnost gradbeništva. Zvišuje se tudi  nadomestilo plače agencijskim delavcem pri podjetjih in s tem povečuje socialna varnost delavcem, ko so poslani na čakanje.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Uredba o določitvi cene električne energije

Vlada je izdala Uredbo o določitvi cene električne energije.

Zakon o kontroli cen v 8. členu določa, da lahko Vlada z uredbo v določenih primerih določi ustrezne ukrepe kontrole cen.

Cene električne energije na veleprodajnih trgih so v letu 2023 padle. Na Sloveniji cenovno najbližji madžarski borzi HUDEX so se cene pasovne energije v letu 2023 za leto 2024 gibale od 250 do 135 evrov/MWh, cene za trapezno energijo so bile od pasovnih višje za 20 do 40 evrov/MWh. Zelo težko je na podlagi borznih cen v 2023, 2022 in 2021 ugotoviti, kakšne so dejanske nakupne cene dobaviteljev za energijo v letu 2024, saj je zaradi nihanja to v veliki meri odvisno od trenutka izvedbe nakupov. Najnižja pasovna cena v letu 2023 za leto 2024 je bila okrog 135 evrov/MWh, najnižja trapezna cena pa 140 evrov/MWh. Terminske cene v letu 2022 so bile še višje, in tudi nakupi v letu 2022 bodo vplivali na oblikovanje prodajne cene za gospodinjstva. Jasno je le, da so veleprodajne cene višje od vladne omejitve za gospodinjstva, 100 evrov/MWh. Glede na trenutne borzne cene in glede na nabave, ki so se izvajale v letih pred in med 2023, lahko ocenimo, da bi se cene za gospodinjstva, ki so v tem trenutku omejene na okrog 100 evrov/MWh, lahko dvignile na med 150 evrov/MWh  do 200 evrov/MWh, če vlada ne bo sprejela ukrepa omejitve cene.

Cilj sedanjega predloga omejitev je tudi postopna odprava regulacije, brez cenovnega šoka. Ukrep omejitve cene je zato uveljavljen le za 90 odstotkov porabe odjemalcev. 10 odstotkov porabe bodo gospodinjstva plačala po tržni ceni, ki jo bodo prosto določili dobavitelji. Na ta način se spodbuja učinkovita raba, omogočena je konkurenca med dobavitelji, omogočen pa je tudi postopen prehod nazaj v prost trg.

Zaradi predvidljivosti oziroma znanih pogojev na trgu za odjemalce in dobavitelje, in glede na to, da se večino zakupa izvaja na letni ravni, je potrebno, da se ukrep podaljša že sedaj.

Nedvomno lahko ugotovimo, da gre pri tem za hude motnje na trgu pri gibanju cen, pa pri tem ne gre za redna sezonska nihanja, kot je določeno v 3. točki 8. člena Zakona o kontroli cen.

Uredba ne vpliva na gospodarstvo, saj cene delno omejuje le za gospodinjstva.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Uredba o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema

Vlada je izdala Uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema.

Zakon o kontroli cen (ZKC) v 8. členu določa, da lahko vlada z uredbo v določenih primerih določi ustrezne ukrepe kontrole cen.

Vlada je sprejela Uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, s katero je določila najvišjo drobnoprodajno ceno zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce in gospodinjstva. Uredba se uporablja od 1. januarja 2024 do predvidenega konca kurilne sezone, to je do 30. aprila 2024.

Napoveduje se, da se bodo razmere na svetovnih plinskih trgih v prihodnjih mesecih zaostrile, zato želi vlada gospodinjskim odjemalcem zagotoviti stabilne cene za kurilno sezono tudi po izteku trenutno veljavne zamejitve, ki veljajo do 31. decembra 2023.

Uredba se nanaša le na gospodinjstva, zato se bo posredno ohranil del kupne moči gospodinjstev, kar bo pozitivno vplivalo na gospodarstvo.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Uvedba nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko

Vlada je izdala Odlok o uvedbi začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah Republike Slovenije z Republiko Hrvaško in Madžarsko in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Na notranjih mejah Slovenije s Hrvaško in Madžarsko se v soboto, 21. oktobra 2023, uvede začasni ponovni nadzor, ki traja do 30. oktobra 2023.

V skladu z 28. členom schengenskega zakonika se lahko ponovno uvede nadzor na notranji meji v primerih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, za določeno obdobje do deset dni. Ob tem mora država uradno obvestiti ostale države članice in Komisijo ter navesti razloge, ki upravičujejo uporabo postopka.

Trajanje začasnega ponovnega nadzora se lahko v skladu s schengenskim zakonikom podaljša.

Schengenski zakonik določa, da lahko država članica ob pojavu resne grožnje svojemu javnemu redu ali notranji varnosti ponovno uvede nadzor na vseh ali na določenih delih svoje notranje meje.

Ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah mora biti uporabljena v izjemnih primerih in mora spoštovati načeli sorazmernosti in nujnosti.

Pristojni nacionalni organi Republike Slovenije ugotavljajo vse večjo razsežnost organizirane kriminalitete na Zahodnem Balkanu, kar ne nazadnje potrjujejo tako podatki, ki jih prejemamo iz držav te regije, kot tudi poročila agencij Evropske unije. Organizirane kriminalne združbe postajajo povezane in prepletene, saj jih združujejo isti ali podobni cilji, kar pomeni, da se njihovi pripadniki pogosto povezujejo in si medsebojno pomagajo pri izvrševanju svojih sicer različnih kriminalnih aktivnosti.

Zadnji dogodki potrjujejo, da se pripadniki različnih terorističnih in ekstremističnih gibanj ter skupin umikajo z območij oboroženih spopadov, da bi se izognili morebitnim posledicam za svoja dejanja ali celo z namero, da bi v nadaljevanju ogrozili našo varnost in stabilnost. Ob tem obstaja tveganje, da bi se te osebe, tudi s pomočjo storitev tihotapskih mrež, infiltrirale v mešane migracijske tokove in skušale na nedovoljen način vstopiti tudi v Republiko Slovenijo, kjer smo letos do 15. oktobra zabeležili že 48.076 nedovoljenih prehodov notranje meje.

Slovenski varnostni organi sicer pozorno spremljajo morebitna tveganja in varnostne razmere v državi in v širši regiji, kot tudi dejavnike, ki bi lahko vplivali na radikalizacijo posameznikov in širjenje nasilnega ekstremizma.

Na povečano teroristično grožnjo za ta del Evropske unije kaže tudi nedavna odločitev sosednje Italije o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranji meji s Slovenijo.

Zato so potrebni takojšnji ukrepi za zagotovitev javnega reda in varnosti naših državljanov, kot tudi državljanov Evropske unije.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve