Vlada povečala namensko premoženje Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja za 10 milijonov evrov

Na seji odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije z razporeditvijo sredstev iz kupnin in vplačilom dodatnega namenskega premoženja v kapital Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja povečala namensko premoženje tega sklada za dobrih 10 milijonov evrov (10.255.263,23 evra). Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja ima pomembno vlogo pri doseganju javnih ciljev na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja, saj med drugim izvaja finančne produkte v obliki ugodnih posojil.

Sklad bo namenska sredstva uporabil v skladu s svojim Poslovnim in finančnim načrtom za leti 2022 in 2023. Načrtovani so različni programi spodbud kot ugodna posojilna sredstva. Ključni programi so namenjeni spodbujanju podjetništva, s posebnim poudarkom na prehodu k nizko ogljičnemu gospodarstvu, k zelenemu prehodu, digitalni preobrazbi in družbeno odgovornim projektom, obdelavi in predelavi lesa, na digitalizaciji in na snovni in energetski učinkovitosti, spodbudam za občine z dodeljevanjem ugodnih posojil za financiranje lokalne in regionalne javne infrastrukture, spodbudam za kmetijstvo in gozdarstvo ter spodbudam za dvig gospodarske osnove na območjih, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti. Z vplačilom dodatnega namenskega premoženja v kapital sklada bodo omogočeni javni razpisi v okviru treh programov (Podjetništvo, Kmetijstvo in gozdarstvo ter Lokalne skupnosti in drugi deli javnega sektorja). Vlagatelji bodo s sredstvi lahko zapirali finančne konstrukcije za naložbe, ki so bile podprte v okviru načrta za okrevanje in odpornost (NOO), večletnega finančnega okvira (VFO) in kreditiranje energetskih prenov malih in srednje velikih podjetij iz obmejnih problemskih območij. Javni razpisi bodo odprti od leta 2023 do konca leta 2024. Vir novih namenskih sredstev so sredstva od kupnin po Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in dodatno načrtovanih sredstev za namensko dokapitalizacijo Sklada po Zakona o javnih skladih. Sredstva so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije za leto 2023.

Povečanje namenskega premoženja in kapitala Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada

V skladu s sklepom, ki ga je na odboru sprejela vlada, se namensko premoženje in kapital Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, povečata z izplačilom sredstev v višini 126.725,12 evra s proračunske postavke Dokapitalizacija Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije.

Povečanje namenskega premoženja Eko sklada bo namenjeno kreditiranju različnih okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov ter občanov, predvsem naložb v ukrepe obnovljivih virov energije, z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Vsako povečanje sklada namenskega premoženja Eko sklada pomeni povečanje sredstev, ki se jih lahko podeljuje z ugodnejšo obrestno mero.

Vlada v Načrt razvojnih programov 2023–2026 uvrstila nove projekte

Na odboru je vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2023–2026 uvrstila 17 novih projektov. Ti so bili odobreni za sofinanciranje na podlagi Javnega razpisa za izbor sofinanciranja investicij v obnovo večnamenskih športnih dvoran ali telovadnic in posodobitve ali vzpostavitve novih zunanjih športnih površin v letu 2023.

Namen investicij je zagotoviti visokokakovostno javno športno infrastrukturo, ki bo ustrezala potrebam vseh uporabniških skupin in bo zagotavljala učinkovito koriščenje in ravnanje z javno športno infrastrukturo. Javna športna infrastruktura vključuje tako športne objekte kot tudi površine za športne aktivnosti v naravi. Cilj je sofinancirati obnovo in tehnološko posodobitev obstoječih večnamenskih športnih dvoran in telovadnic ter vzpostaviti nove javne zunanje športne površine. S tem želimo izboljšati kakovost in povečati dostopnost zunanjih športnih površin v urbanem in naravnem okolju. Uresničevanje tega cilja pa je v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023.

V veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026 je vlada tako uvrstila novih 17 projektov, in sicer obnovo športne dvorane Lucija, obnovo telovadnice na Osnovni šoli (OŠ) Franceta Prešerna Kranj, energetsko sanacijo Športne dvorane Sežana, obnovo šolskih športnih igrišč pri OŠ Šentjernej, izgradnjo Urbanega parka v Velenju, ureditev nogometnega igrišča v Rogaški Slatini, ureditev tribune na stadionu Portoval Novo mesto, ureditev športnega parka pri OŠ Škofljica, obnovo atletskega stadiona Kladivar Celje, izgradnjo Športnega parka Ivančna Gorica, izgradnjo pokritega drsališča - Šenčur, posodobitev igrišča pri OŠ Sevnica, izgradnjo nogometnega igrišča NK Šoštanj, izgradnjo zunanjih športnih površin Bovec, ureditev športnih igrišč - Športni center Žalec, obnovo atletskega stadiona v Brežicah in obnovo telovadnice, atrijev in igrišča OŠ Kozara.

Občine imajo v celoti izdelano in potrjeno investicijsko dokumentacijo. Investicije se morajo končati najpozneje do 31. marca 2024, medtem ko je potrebno sredstva za sofinanciranje porabiti v letu 2023.

Uvrstitev evidenčnega projekta v veljavni Načrt razvojnih programov 2023-2026

Sprejet je bil tudi sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026 uvrsti evidenčni projekt Nadomestilo za toploto - draginja.

Za omilitev posledic na področju energetike, zaradi naraščanja socialnih stisk prebivalstva in visokih cen energentov, je bilo treba sprejeti nabor ukrepov. Sprejet je bil Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki v 18. členu določa, da če vlada določi najvišjo ceno električne energije, zemeljskega plina ali toplote iz sistema daljinskega ogrevanja, lahko vlada dobaviteljem oziroma distributerjem toplote, ki bi jim ta ukrep povzročil občutno škodo, določi primerno finančno nadomestilo ali drug ukrep z učinkom primernega nadomestila škode. Namen ukrepa je preprečiti škodo, ki so jo oziroma jo bodo utrpeli distributerji toplote zaradi regulacije cen toplote skladno s sprejeto Uredbo o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja. Cilj ukrepa je povrniti distributerjem toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja dejansko nastalo škodo, ki so jo bili oziroma jo bodo deležni zaradi uvedbe najvišje dovoljene višine tarifne postavke za variabilni del cene toplote za gospodinjske odjemalce z namenom ohranitve vzdržne cene za gospodinjske odjemalce. Po zaključku obdobja regulacije cene se upravičenje distributerja toplote ocenjuje na način, da se oceni bistvena škoda, ki je nastala kot izpad prihodka zaradi znižanja cene glede na obstoječo ceno oziroma nezmožnost zvišanja predmetne cene glede na ceno, ki jo je distributer samostojno povišal po obdobju predmetne dodatne regulacije z uredbo.

Z omejitvijo drobnoprodajnih cen je vlada dobaviteljem povzročila škodo, saj je cene omejila na nižji nivo, kot bi ga verjetno dobavitelji določili sami glede na svoje nakupne in proizvodne stroške. Uredba ureja način in postopke izplačila primernega nadomestila škode od 1. januarja 2023 do 30. aprila 2023, ki je nastala distributerjem toplote (ki izvajajo gospodarsko javno službo) pri dobavi toplote gospodinjskim odjemalcem, v obdobju zamejitve višine tarifne postavke za variabilni del cene toplote iz daljinskega ogrevanja. S sprejemom uredbe o povračilih je bila določena pravna osnova za izračun in izvajanje povračil distributerjem toplote za razliko v ceni. Na podlagi posredovanih dokazil bo Agencija za energijo izvedla pregled upravičenosti vlog in izdala odločbe, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa bo na podlagi prejetih vlog s strani agencije izvedlo izplačilo distributerjem. Agencija je prejela 11 vlog od distributerjev toplote v ocenjeni višini 3,5 milijona evrov.

Vlada projekt Gradnja zunanjega dvigala s terasami in rekonstrukcija 2. do 5. nadstropja v Domu ob Savinji Celje uvrstila v veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026

Vlada je na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve izdala sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026, uvrsti nov projekt, ki izhaja iz evidenčnega projekta 2611-13-0002 – novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije, oprema domov za starostnike in socialno varstvene zavode, in sicer gradnja zunanjega dvigala s terasami in rekonstrukcija 2. do 5. nadstropja v Domu ob Savinji Celje.

Dom ob Savinji Celje (v nadaljnjem besedilu: dom) je javni socialnovarstveni zavod, ki izvaja storitve institucionalnega varstva za starejše, dnevnega varstva, pomoči na domu, pomoči na daljavo, dostave prehrane ter organizacijo storitev v oskrbovanih stanovanjih. Kapaciteta doma je 265 postelj, od tega je 249 stalnih namestitev v 134 enoposteljnih, 44 dvoposteljnih in 9 triposteljnih sobah ter 16 začasnih namestitev. V okviru dnevnega centra je zagotovljena možnost oskrbe do 30 obiskovalcem dnevno. Dom deluje na eni lokaciji, sestavljata pa ga dve enoti v dveh povezanih objektih. Skupna tlorisna površina notranjih prostorov doma znaša 10.450 m2. V Prvem delu bivajo stanovalci z zadovoljivo psihično in fizično kondicijo, v Drugem delu pa stanovalci, ki v celoti potrebujejo zdravstveno nego, oskrbo, rehabilitacijo in povečan obseg individualne pozornosti in pomoči. V veznem objektu so večji skupni prostor za stanovalce, upravno-poslovni del, recepcija in kapelica.

Namen investicije je zagotoviti varnejše bivalno okolje za uporabnike in varnejše delovno okolje za zaposlene, izboljšati komunikacijske poti, z možnostjo izkoristka teras kot prostorov za druženje, izboljšati bivalni standard ter omogočiti možnost organiziranja delovanja tudi v času izbruha okužb.