Odgovor vlade na predlog družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. , Kočevje, za začasno zadržanje izvrševanja 43.b člena Zakona o agrarnih skupnostih

Vlada je sprejela Odgovor na predlog družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Kočevje, za začasno zadržanje izvrševanja 43.b člena Zakona o agrarnih skupnostih. Omenjeni člen Republiki Sloveniji nalaga, da neodplačno prenese svoj solastniški delež ali nedoločen delež na nepremičnini članov, ki je v skupni lastnini v agrarni skupnosti na druge člane agrarne skupnosti, če tako odločitev sprejme občni zbor agrarne skupnosti z večino vseh glasov.     

Vlada je dne 6. oktobra 2023 prejela pobudo družbe SIDG za oceno ustavnosti 43.b člena Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS). Družba SIDG predlaga, da Ustavno sodišče Republike Slovenije oceni ustavnost izpodbijane določbe, ugotovi neskladnost z Ustavo ter jo razveljavi, saj bi zaradi izvrševanja te določbe lahko nastale težko popravljive posledice.

Vlada podaja odgovor na pobudo SIDG:

Izpodbijana določba ZAgrS je stopila v veljavo 13. aprila 2022 in se uporablja do 13. aprila 2024, kar pomeni, da je do izteka njene veljavnosti še približno pol leta. Na podlagi izpodbijane določbe so že bili izvedeni prenosi lastniških deležev Republike Slovenije na člane agrarne skupnosti. V primeru, da bi pobudnik želel, da se izvajanje določbe o prenosu deležev začasno zadrži, bi bilo pričakovati, da bi bila pobuda podana takoj ob uveljavitvi zadnje novele ZAgrS, ne pa tik pred njenim iztekom. Če bi Ustavno sodišče RS zadržalo izvrševanje izpodbijane določbe, bi se rok za prenos lahko iztekel pred končno odločitvijo Ustavnega sodišča RS, kar pomeni, da prenos ne bi mogel biti izveden na tiste člane agrarnih skupnosti, ki bi izrazile interes za prenos po zadržanju izvrševanja izpodbijane določbe. Škodljive posledice začasnega zadržanja izvrševanja bi bile tako večjega pomena od domnevnih škodljivih posledic, ki jih zatrjuje pobudnik.

Za zadržanje izvrševanja je pomemben konkretni položaj in konkretne škodljive posledice, ki zaradi izvrševanja zakona nastanejo, pri čemer mora biti posebej izkazana tudi njegova težka popravljivost. Z navedbami o materialnem prikrajšanju ni mogoče utemeljiti začasnega zadržanja, ker gre praviloma za popravljive posledice, kar je izpostavilo tudi že Ustavno sodišče RS. Pri izvajanju izpodbijane zakonske določbe torej ni pričakovati, da bi se preneseni lastniški deleži odsvojili ali obremenili, kot navaja predlagatelj, saj je način razpolaganja s premoženjem članov agrarne skupnosti precej zahteven. Nepremičnina kot celota se namreč lahko odsvoji samo v primerih, ki jih zakon natančno določa (41. člen ZAgrS), in sicer s posebej določeno večino glasov in ob prisotnosti upravnega delavca ali notarja. Navedbe o težko popravljivih posledicah v utemeljitvi predloga za začasno zadržanje so pavšalne, iz njih pa izhaja zgolj zatrjevana možnost nastanka težko popravljivih škodljivih posledic.

Odločitev o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa ne temelji na izidu presoje zatrjevane protiustavnosti, zato samo dejstvo, da se pozneje v postopku ocene ustavnosti izkaže, da je predpis protiustaven, ne more utemeljiti začasnega zadržanja.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Odgovor vlade na predlog Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS za začasno zadržanje izvrševanja 43.b člena Zakona o agrarnih skupnostih

Vlada je sprejela Odgovor na predlog Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG) za začasno zadržanje izvrševanja 43.b člena Zakona o agrarnih skupnostih in ga pošlje Državnemu svetu RS. Omenjeni člen Republiki Sloveniji nalaga, da neodplačno prenese svoj solastniški delež ali nedoločen delež na nepremičnini članov, ki je v skupni lastnini v agrarni skupnosti na druge člane agrarne skupnosti, če tako odločitev sprejme občni zbor agrarne skupnosti z večino vseh glasov.

Vlada je 6. oktobra 2023 prejela pobudo SKZG za oceno ustavnosti 43.b člena Zakona o agrarnih skupnostih (Uradni list RS, št. 74/15 in 44/22, ZAgrS). SKZG predlaga, da Ustavno sodišče RS izpodbijani 43.b člen ZAgrS razveljavi. SKZG prav tako predlaga, da Ustavno sodišče RS po 39. členu Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) zadrži izvršitev 43.b člena ZAgrS do končne odločitve o predmetni zadevi.

Vlada podaja odgovor na pobudo SKZG:

Izpodbijana določba ZAgrS je stopila v veljavo 13. aprila 2022 in se uporablja do 13. aprila 2024, kar pomeni, da je do izteka njene veljavnosti še približno pol leta. Na podlagi izpodbijane določbe so že bili izvedeni prenosi lastniških deležev Republike Slovenije na člane agrarne skupnosti. V primeru, da bi pobudnik želel, da se izvajanje določbe o prenosu deležev začasno zadrži, bi bilo pričakovati, da bi bila pobuda podana takoj ob uveljavitvi zadnje novele ZAgrS, ne pa tik pred njenim iztekom. Če bi Ustavno sodišče RS zadržalo izvrševanje izpodbijane določbe, bi se rok za prenos lahko iztekel pred končno odločitvijo Ustavnega sodišča RS, kar pomeni, da prenos ne bi mogel biti izveden na tiste člane agrarnih skupnosti, ki bi izrazile interes za prenos po zadržanju izvrševanja izpodbijane določbe. Škodljive posledice začasnega zadržanja izvrševanja bi bile tako večjega pomena od domnevnih škodljivih posledic, ki jih zatrjuje pobudnik.

Za zadržanje izvrševanja je pomemben konkretni položaj in konkretne škodljive posledice, ki zaradi izvrševanja zakona nastanejo, pri čemer mora biti posebej izkazana tudi njegova težka popravljivost. Z navedbami o materialnem prikrajšanju ni mogoče utemeljiti začasnega zadržanja, ker gre praviloma za popravljive posledice, kar je izpostavilo tudi že Ustavno sodišče RS. Pri izvajanju izpodbijane zakonske določbe torej ni pričakovati, da bi se preneseni lastniški deleži odsvojili ali obremenili, kot navaja predlagatelj, saj je način razpolaganja s premoženjem članov agrarne skupnosti precej zahteven. Nepremičnina kot celota se namreč lahko odsvoji samo v primerih, ki jih zakon natančno določa (41. člen ZAgrS), in sicer s posebej določeno večino glasov in ob prisotnosti upravnega delavca ali notarja. Navedbe o težko popravljivih posledicah v utemeljitvi predloga za začasno zadržanje so pavšalne, iz njih pa izhaja zgolj zatrjevana možnost nastanka težko popravljivih škodljivih posledic.

Odločitev o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa ne temelji na izidu presoje zatrjevane protiustavnosti, zato samo dejstvo, da se pozneje v postopku ocene ustavnosti izkaže, da je predpis protiustaven, ne more utemeljiti začasnega zadržanja.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano