Vlada se je seznanila z osnutkom proračunskega načrta sektorja država za leto 2024

Vlada se je seznanila z osnutkom proračunskega načrta, ki ga mora do 15. oktobra posredovati Evropski komisiji. V letu 2024 bo fiskalna politika, ob spodbujanju rasti in ob postopni konsolidaciji, usmerjena na obnovo od poplav prizadetih območij. V letu 2024 je ciljni javnofinančni primanjkljaj 3,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), brez ukrepov za sanacijo po poplavah pa bi bil ta pod 3 odstotki BDP.

Vlada skladno z Zakonom o javnih financah državni proračun in ostale tri blagajne javnega financiranja po denarnem toku Državnemu zboru predloži do konca septembra. Za predložitev Evropski komisiji in drugim mednarodnim intuicijam pa se jeseni pripravi osnutek proračunskega načrta, ki je skladen z mednarodno metodologija ESA in pomeni tudi osnovo za oceno Fiskalnega sveta.

Fiskalno politiko bosta v letu 2024 zaznamovali zahteva po vnovičnem spoštovanju fiskalnih pravil in odprava posledic naravnih nesreč, ki so Slovenijo prizadele letos avgustu. V letu 2024 bo javnofinančni primanjkljaj v luči ukrepov za sanacijo po naravnih nesrečah nekoliko višji, kot je bilo predvideno v Programu stabilnosti za leto 2023, in sicer 3,8 odstotka BDP. Brez ukrepov za sanacijo bi bil pod 3 odstotki BDP. Ukrepi za sanacijo območij, prizadetih ob poplavah, so v osnutku proračunskega načrta sektorja država obravnavani kot enkratni izdatki. Negotovosti ostajajo velike, škoda je bila preliminarno ocenjena po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru, prav tako ne vemo, kakšen bo dokončen dogovor glede novih fiskalnih pravil na ravni Evropske unije.

Na podlagi zadnje revizije letne ocene BDP in konsolidiranega dolga sektorja država je slednji konec leta 2022 znašal 72,3 odstotka BDP. Za leto 2023 Ministrstvo za finance dolg sektorja država ocenjuje na 69,9 odstotka BDP, konec leta 2024 pa na 68,9 odstotka BDP.

Vir: Ministrstvo za finance 

Prvo poročilo o napredku pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 in 2021–2027

Vlada se je seznanila s prvim Poročilom o napredku pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 in 2021–2027, ki zajema obdobje od 11. septembra 2023 do 11. oktobra 2023.

V poročanem obdobju je opazen napredek pri napredku koriščenja sredstev Operativnega programa 2014–2020. Izplačanih je bilo 88 milijonov evrov sredstev EU dela. Na dan 11. oktobra 2023 predstavljajo izplačila iz državnega proračuna 94 odstotkov pravic porabe, to je v skupni vrednosti 3,15 milijarde evrov (EU del), medtem ko je bilo povračil iz Bruslja 3,10 milijarde evrov (EU del) oziroma 93 odstotkov, kar Slovenijo trenutno postavlja na 7. mesto med državami članicami. Slovenija glede na dinamiko izvajanja programa in obveznosti do konca leta pričakuje 100 odstotno realizacijo Operativnega programa 2014–2020.

Intenzivno so se začeli izvajati tudi razpisi v okviru Programa evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021-2027. Izdanih je bilo sedem odločitev o podpori v skupni vrednosti 61,56 milijona evrov (EU del), v poročanem obdobju za 46,14 milijona evrov (EU del).

Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

Vlada je sprejela Predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023 na področju državne cestne in železniške infrastrukture

Predhodna ocena škode na državnih cestah in železniški infrastrukturi znaša 751.621.179,77 evra: 502.394.438,77 na državni cestni infrastrukturi in 249.226.741 na železniški infrastrukturi.

Predhodni program se nanaša na izvedbo nujnih ukrepov, kot so:

• pričetek izvedbe sanacijskih ukrepov in geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari z izvedbo improviziranih oz. nujnih ali začasnih sanacij zemeljskih plazov, usadov, premostitvenih in drugih objektov za preprečitev nadaljnjega ogrožanja ali izvedbo potrebnih geološko-geotehničnih raziskav in izdelavo projektne dokumentacije ne glede na to, v čigavi lasti je zemljišče, na katerem je treba načrtovati izvedbo ukrepa;
• zagotavljanje nemotene uporabe oz. delovanja poškodovanih infrastrukturnih sistemov:

• zagotovitve varne prevoznosti cest in potrebnih dostopov;
• zagotovitve zasilne prevoznosti javne železniške infrastrukture in potrebnih dostopov oziroma objektov;
• dela za preprečitev nastajanja nadaljnje škode na objektih infrastrukturnih sistemov in dela za povrnitev infrastrukturnih sistemov v prvotno stanje;
• dela za vzpostavitev polne funkcionalnosti infrastrukturnih sistemov.

Za izvajanje nalog in ukrepov, vezanih na obnovo poškodovane državne cestne in železniške infrastrukture, je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo.

Predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023 na področju državne cestne in železniške infrastrukture vsebuje predhodno oceno neposredne škode na področju državne cestne in železniške infrastrukture ter predlog nujnih ukrepov pri odpravi posledic nesreče. Predhodni program za državno cestno in železniško infrastrukturo se sprejema v povezavi s 26. členom Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 in postane sestavni del programa odprave posledic nesreče.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025

Vlada se je seznanila z Usmeritvami za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025, ki jih je pripravilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Namen usmeritev je visokošolskim zavodom posredovati usmeritve vlade glede prioritet pri ponudbi vpisnih mest v fazi načrtovanja razpisa za vpis v okviru razpoložljivih finančnih sredstev lump sum financiranja študijske dejavnosti.

Dokument visokošolske zavode napotuje, da morajo v okviru redne študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025 zagotoviti enak obseg vpisnih mest za redni študij za vpis v 1. letnik državljanov Republike Slovenije in ostalih držav članic EU, za študijske programe, ki so bili v študijskem letu 2023/2024 dodatno financirani v okviru »Strategije o zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev zaradi povečanja vpisnih mest v dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programih«, ki jo je sprejel minister, pristojen za visoko šolstvo.

Prav tako naj visokošolski zavodi v okviru redne študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025, povečajo število vpisnih mest za redni študij na študijskih programih, ki so imeli v prijavno-izbirnem postopku za vpis v študijskem letu 2023/2024 omejitev vpisa v prvem prijavnem roku in izobražujejo diplomante z naslednjih področij: izobraževanje (pedagoški poklici), pravo, socialno delo, farmacija, računalništvo in informatika oz. računalništvo in informacijska tehnologija, računalništvo in matematika, elektrotehnika, multimedije ter medijske komunikacije, strojništvo, tehniška varnost, gozdarstvo ter upravljanje gozdnih ekosistemov, živilstvo.

Usmeritve visokošolskim zavodom nalagajo še, naj pristopijo k preoblikovanju tistih študijskih programov, kjer je iz prijav za vpis in dejanskega vpisa vidno, da za študij na tem študijskem programu ni interesa, in se glede na osip študentov po prvem letniku pojavlja sum, da se študentje vanj vpisujejo z namenom pridobitve statusa študenta in ne dejanskega študija.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije