Skoči do osrednje vsebine

Povrnitev intervencijskih stroškov v znesku 73 milijonov evrov

Direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je na novinarski konferenci predstavil potek izvedbe poplačila intervencijskih stroškov lokalnim skupnostim in pa pripadnikom zaščite in reševanja, ki so nastali v avgustovskih poplavah in zemeljskih plazovih v obdobju aktiviranega državnega načrta, to je med 4. avgustom in 31. avgustom.

Skupaj je bilo v julijskih neurjih s točo in v avgustovskih poplavah s plazovi prizadetih skoraj 200 različnih občin v Sloveniji. Vlada je prvič v zgodovini namenila tako velika sredstva za povrnitev intervencijskih stroškov občin in enot zaščite in reševanja, in sicer v obsegu več kot 120 milijonov evrov.

Občine so za povračilo napovedale v skupnem obsegu približno 95 milijonov evrov stroškov. Do 6. oktobra so imele rok, da podajo svoje zahtevke z dokazili o uporabi intervencijskih sredstev. Trenutni znesek zahtevkov, ki so ga podale občine, znaša 73 milijonov evrov, kar pomeni, da je nižji od tistega, ki so ga občine napovedale, je povedal Behin.

Kot prvo je bilo včeraj izvedeno plačilo občini Prevalje v višini 5,5 milijona evrov. V naslednjih dneh pa bodo izplačila prejele tudi občine Črna na Koroškem, Podvelka in Ribnica. V prvih osmih dneh po prejetju zahtevkov bo tako izplačanih več kot 10 milijonov evrov, v naslednjem tednu pa bo izplačanih približno 40 milijonov evrov, kar predstavlja polovico celotnega zneska, skorajda oz. več kot polovico vseh zahtevkov, ki so jih podale občine. Naš glavni cilj je, da vse občine čim hitreje dobijo največji del sredstev za največje račune, da se omogoči tako likvidnostno poslovanje občin kot tudi, da občine lahko poplačajo svoje izvajalce, je poudaril direktor uprave.

Izplačila potekajo tekoče, gre za zelo specifičen način izplačevanja dejanskih upravičenih stroškov na podlagi listin, kar pomeni, da je ta sistem nekoliko drugačen od tega, kot ga bo izvajal v prihodnje Ministrstvo za naravne vire in prostor v primeru sanacijskih stroškov, je pojasnil Behin. Kajti v primeru sanacijskih stroškov bodo občine na podlagi pogodbe dobile dejansko avansirana sredstva in bodo v nadaljevanju dokazovala upravičenost porabe teh sredstev z verodostojnimi listinami, poenostavljeno povedano, z računi in vsemi ostalimi postopki. V primeru intervencijskih stroškov pa dejansko že pregledujemo dejanske stroške in dejanske listine, kar pomeni, da kasnejših postopkov ne bo in se sredstva nakažejo takoj po upravičenosti teh sredstev, je še povzel direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Behin.