Kot je poudaril v uvodnem nagovoru, spremembe proračunov zaznamujejo avgustovske katastrofalne poplave: “Če smo v preteklosti še razmišljali, da bo škoda po metodologiji Svetovne banke ocenjena na približno 7 milijard, se je zdaj žal izkazalo drugače,” je povedal premier dr. Golob in dodal, da ocena škode, ki znaša 9,9 milijarde evrov, vključuje tudi obnovo.

Po besedah predsednika vlade bo za sanacijo plazov in vodotokov potrebnega ogromno časa in denarja. Poudaril je, da mora biti okolje po obnovi bolj odporno na podobne nesreče: “In ravno krepitev odpornosti je tista, ki pomembno zvišuje to oceno.” Gre za dolgotrajen proces, ki ne bo zaključen še vsaj naslednjih pet let.

Gospodarstvo, prebivalci in infrastruktura so utrpeli za približno 5 milijard škode, od tega gospodarstvo za nekaj manj kot milijardo, prebivalstvo okoli 800 milijonov, preostanek pa infrastruktura, tako občinska kot tudi državna.

Razlika med to in predhodnimi ocenami je, da so predvideni bolj odporni nadomestni objekti, nadomestila za gospodarstvo in infrastrukturo: “Ukrepi, ki bodo namenjeni gospodarstvu, prebivalstvu in tudi infrastrukturi, bodo izvedeni primarno znotraj proračunskih let 2023-2025,” je poudaril premier.

“Imamo dolgotrajne ukrepe na tistih področjih, kjer bomo žal potrebovali več let, in imamo ukrepe, kjer želimo biti hitrejši,” je povedal predsednik vlade in pojasnil, da je zato v proračunu 2023 že namenjenih 600 milijonov, v letu 2024 1,1 milijarde, za leto 2025 pa je načrtovanih več kot 500 milijonov evrov. Skupaj torej več kot 2 milijardi neposrednih sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč in obnovo Republike Slovenije po teh poplavah.

Proračun za leto 2024 predvideva 14 milijard prihodkov in 16,2 milijarde odhodkov. Skupen primanjkljaj bo 3,8 %, kar je manj od letošnjega leta, kjer se predvideva 4,5 % primanjkljaja: “Primanjkljaj se zmanjšuje, še vedno pa je za skoraj 1 % primanjkljaja, ki izhaja iz odprave posledic poplav,” je povedal predsednik vlade in poudaril, da bi bil proračun znotraj fiskalnih pravil, če ne bi bilo poplav.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je ob tem izpostavil, da bo skupen obseg investicij skoraj enak ali celo višji kot letos in višji od veljavnega proračuna za leto 2024: “Vse bistvene investicije ostajajo v teku. Nobena od investicij, ki je v teku, se ne zaustavlja.”

Poleg tega se povečuje tudi vložek v znanstveno-raziskovalno dejavnost in inovacije: “Ker verjamemo, da bomo z investicijami v dodano vrednost in v znanje v bodoče lažje zagotovili sredstva za odpravo posledic poplav,” je izpostavil dr. Golob.

Ne glede na izredne razmere bodo v proračunu namenjena sredstva za krepitev gospodarstva in infrastrukture: “Ravno zaradi tega bomo kot družba iz poplavne obnove izšli močnejši,” je izpostavil premier in dodal, da bomo poskrbeli tako za obnovo kot za nadaljevanje vlaganj.