Na neformalnem zasedanju Evropskega sveta so govorili o najbolj aktualnih izzivih Unije, ki bodo na dnevnem redu Evropskega sveta do konca leta.

Na področju migracij Slovenija podpira celovit in uravnotežen evropski pristop. Zavzemamo se za okrepljeno sodelovanje z državami izvora in tranzita, boj proti organiziranemu tihotapljenju ljudi ter učinkovitejši sistem vračanja in nadzora zunanjih meja EU.

Hkrati podpiramo krepitev zakonitih migracijskih poti, saj Evropa potrebuje delovno silo. "Prepričan sem, da je edina pot, kako urejati in učinkovito upravljati z migracijami, legalizacija. Čim več migracij spraviti skozi legalne oblike, ki vključujejo tako izobraževalne centre, ne samo z vidika jezika, ampak tudi z vidika delovnih veščin že v državah izvora. Če tem državam ne bomo pomagali s konkretno finančno pomočjo, potem so naše besede o drugačni politiki do migracijskih tokov v resnici prazne," je v Granadi poudaril predsednik vlade dr. Robert Golob.

Širitev je naložba v stabilnost, blaginjo in večjo težo EU v svetu, zato moramo biti v tem procesu ambiciozni. Slovenija podpira države Zahodnega Balkana pri vključevanju v Unijo, pri čemer pričakujemo njihovo jasno zavezanost izvajanju reform in reševanju odprtih vprašanj. Slovenija je trdno prepričana, da je treba ustvariti okoliščine za napredek držav Zahodnega Balkana, kar je glede na geopolitično realnost v naši širši okolici še toliko bolj pomembno. Podpiramo predlog časovnice širitve unije do leta 2030, ki jo je avgusta na Blejskem strateškem forumu napovedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, pri čemer je države Zahodnega Balkana treba obravnavati enako kot Ukrajino in Moldavijo. V tej luči je pomembno, da zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z EU še letos dobi tudi Bosna in Hercegovina.

Slovenija podpira postopno približevanje držav kandidatk. "Verjetno je prva stopnja povezana predvsem z notranjim trgom na eni strani, pa tudi z vprašanji varnostnih in obrambnih politik na drugi," je povedal dr. Golob.

Po njegovih navedbah bi morale članice prehod kandidatke v naslednjo fazo pogajanj potrjevati s kvalificirano večino. "Na ta način bi bil lahko napredek pri vseh kandidatkah merljiv in hkrati dovolj postopen, da bi mu kandidatke lahko sledile. Danes na nek način opažamo, da pri kandidatkah ni prave motivacije," je prepričan.

Glede prednostnih nalog za naslednje institucionalno obdobje (2024–2029), ki bodo v okviru t. i. Strateške agende sprejete prihodnje leto, po ocenah Slovenije obstaja pet ključnih izzivov. Z njimi se bo EU morala soočiti, da bi lahko ohranila enotnost, solidarnost, blaginjo in socialno kohezijo. Ti izzivi so strukturne spremembe v svetovnem gospodarstvu in proces globalizacije; podnebne spremembe in zeleni prehod; digitalna preobrazba z izkoriščanjem potenciala umetne inteligence; širitev in reforma EU ter Ukrajina. Strateška agenda voditeljev je sicer dokument, sprejet po evropskih volitvah za obdobje petih let, ki daje temeljne usmeritve za delovanje Evropske unije.

Pri spremembah evropskega večletnega finančnega okvira želimo, da bi se več denarja namenilo urejanju migracij in pomoči pri blaženju vplivov podnebnih sprememb: "Bili smo žrtev katastrofalnih nesreč in si želimo, da se ne bi ponavljale. Zavedamo se, kako pomembna je solidarnost. O njej ne moremo samo govoriti, ampak jo konkretno finančno podpreti."