V prvem polletju je bil zaznan padec števila priglašenih incidentov glede na stanje preteklih let. V primerjavi s preteklimi leti je med priglašenimi incidenti manj napadov usmerjenih zoper fizične osebe, ki pa so še vedno najpogostejša tarča napadov. Opazen porast napadov v bančnem sektorju iz zadnjega četrtletja prejšnjega leta se je zmanjšal. Najpogostejši tip napada ostaja še vedno spletno ribarjenje (phishing). Med vdori pa je najpogostejša zloraba neprivilegiranega računa.

Tudi preteklo polletje, je bilo zaznamovano s kibernetskimi aktivnostmi povezanimi s konfliktom v Ukrajini. URSIV v sodelovanju z drugimi organi in organizacijami pozorno spremlja situacijo na področju kibernetske varnosti doma in v državah članicah Evropske unije. V skladu z nalogo iz Zakon o informacijski varnosti (ZInfV,) URSIV izvaja redne koordinacijske aktivnosti. V skladu z Nacionalnim načrtom odzivanja na kibernetske incidente (NOKI) deluje Koordinacijska skupina za kibernetsko varnost, ki se sestaja vsaj enkrat na dva tedna.

V prvem polletju 2023 so bile izvedene aktivnosti za dvig odpornosti kibernetskega sistema kot so posveti, vaje ter drugo. Organiziran sta bila posveta za zavezance po ZInfV, in sicer, tretji posvet za izvajalce bistvenih storitev (IBS) ter prvi posvet za organe državne uprave (ODU). Izvajajo se aktivnosti za implementacijo EU direktive 2022/2555 Direktiva o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (direktiva NIS 2), katere namen je razvoj zmogljivosti za kibernetsko varnost po vsej Uniji, ublažitev groženj za omrežja in informacijske sisteme, ki se uporabljajo za opravljanje bistvenih storitev v ključnih sektorjih, ter zagotovitvi neprekinjenega izvajanja takih storitev pri spoprijemanju z incidenti.