Deveterica voditeljev držav, ki mejijo na Sredozemlje, je obravnavala krepitev sodelovanja z južnim sosedstvom, migracije, podnebne spremembe in druge aktualne teme. Premier dr. Golob se je zavzel za solidarnost v luči pomoči pri naravnih nesrečah in celovit evropski pristop pri upravljanju migracij.

"Enotno stojimo  skupaj in tako bomo tudi nadaljevali," je srečanje na Malti opisal slovenski premier in razpravo voditeljev označil za plodno in konstruktivno. "Stališča, ki jih oblikujemo na ravni EUMED, zelo pomembno vplivajo na celotno evropsko politiko. Gre za ideje, kako spreminjati evropsko politiko na način, da so interesi mediteranskih držav v resnici bolje upoštevani," je dodal.

Zasedanje na Malti je bilo tretje za Slovenijo, ki se je skupini EUMED 9 pridružila na 8. vrhu v Atenah septembra 2021. Predsednika vlade je v vladni palači v Valletti sprejel gostitelj srečanja, malteški premier Robert Abela. V otvoritvenem nagovoru je dejal, da EUMED združuje skupino podobno mislečih držav, ki lahko največ prispeva k delovanju EU na področjih solidarnosti, južnega sosedstva in upravljanja migracij.

Krepitev sodelovanja z južnim sosedstvom oziroma državami severne Afrike je z vidika geopolitične realnosti strateškega pomena za EU. Vojna v Ukrajini in potreba po nadaljnji diverzifikaciji energetskih virov sta namreč pokazali, da lahko južno sosedstvo postane ključni partner EU pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora in zadostni kratkoročni oskrbi EU s plinom in nafto. Države imajo velik potencial tudi za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, vključno z vetrno in sončno energijo ter zelenim vodikom. Po napovedih predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je bila prav tako na Malti, komisija že pripravlja celovit sporazum z Egiptom in Tunizijo.

Južno sosedstvo je za EU pomembno tudi z vidika regionalne varnosti in stabilnosti, še posebej glede upravljanja migracij. Voditelji so se strinjali, da je treba zavreti organiziran kriminal, ki pospešuje migrantske tokove oziroma onemogočiti financiranje organiziranih kriminalnih združb za tihotapljenje migrantov in njihovih omrežij. "Enotni smo bili, da so žal v tem trenutku na nek način tihotapci ljudi tisti, ki odločajo o tem, kdo bo prišel v Evropo. In zagotovo je treba narediti vse, kar lahko, da bo Evropska unija tista, ki bo prevzela upravljanje z migracijami," je pojasnil dr. Golob. Dodal je, da so migracije vseevropski problem, ki terja celovit evropski pristop in se mu EU ne bo mogla izogniti. Poudaril je okrepljen nadzor na zunanjih schengenskih mejah ter dialog s tretjimi tranzitnimi državami (zahodnobalkanska migracijska pot) in državami izvora. Na tem mestu je opomnil tudi na pomanjkanje delovne sile, ki pa ga "na način, kot se dogaja danes, ne bomo rešili."

V luči podnebnih sprememb in vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, se je predsednik vlade na Malti zavzel za solidarnost. Po njegovih besedah morajo solidarnost izkazati vse države članice Evropske unije, ključno pa je, da Unija omogoči povečanje sredstev za solidarnostni sklad. Izpostavil je, da so države Mediterana izkazale večjo ranljivost na vplive podnebnih sprememb in spomnil na nedavne silovite poplave v Sloveniji, Grčiji in Libiji. "To pomeni, da se moramo na naravne nesreče bolje pripraviti," kar bi po njegovih besedah lahko dosegli prav s povečanjem sredstev za solidarnosti sklad in tako lažje pomagali prizadetim območjem.

Voditelji so zasedanje sklenili z delovno večerjo, na kateri so govorili o splošnih političnih usmeritvah in se dotaknili drugih aktualnih tem, ki bodo na dnevnem redu zasedanja Evropskega sveta v oktobru.