Skoči do osrednje vsebine

Z vladno koordinacijo projekta JEK2 se odzivamo tudi na podnebno krizo

Trendi elektrifikacije in defosilizacije napovedujejo podvojitev rabe električne energije do leta 2050, zato je projekt JEK2 nacionalna strateško pomembna investicija v nizkoogljični vir električne energije v Republiki Sloveniji.
Udeleženci seje delovne skupine na projektu nove jedrske elektrarne sedijo za veliko ovalno mizo.

Delovna skupina za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu nove jedrske elektrarne v Krškem se je sestala na ustanovni seji. | Avtor: Nebojša Tejić/STA

1 / 3

Ker gre za medgeneracijski in multideležniški projekt, je za izvedbo slednjega potrebno usklajeno sodelovanje različnih vladnih, institucionalnih in zunanjih strokovnih organizacij. Zaradi pomembnosti projekta, njegove kompleksnosti in predvsem njegove multideležniške narave, je vlada prepoznala potrebo po ustanovitvi koordinacijskega telesa za usklajeno in pospešeno izvajanje pripravljalnih aktivnosti.

Delovna skupina za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK2) se je danes sestala na ustanovni seji.

Kot je ob robu današnje seje delovne skupine dejal predsednik vlade dr. Robert Golob nas podnebje praktično že vsak dan opozarja na to, da je podnebna kriza tukaj, zato moramo reagirati takoj in odločno. Po mnenju predsednika vlade je sektor energetike eden glavnih sektorjev, kjer je razogljičenje potrebno izvesti čim prej. Slovenija na tem področju že dela prve korake. Prvi korak je bil sprejem Zakona o hitrejšem umeščanju v prostor za obnovljive vire energije. "Naslednji korak pa je, da Slovenija kot jedrska država, kar nedvomno je, naredi tudi korak pri preučitvi možnosti, ali je lahko jedrska tehnologija z novimi objekti v Sloveniji tudi del rešitve," je dodal premier. Prvi sestanek delovne skupine je korak v smer pripravljalnih aktivnosti za preučitev jedrskega objekta JEK2. Cilja delovne skupine sta vzpostavitev primernega regulatornega okvirja in pospešitev projekta, saj bi po trenutno veljavni zakonodaji objekt lahko pričel z delovanjem leta 2049, kar kaže na izjemno kompleksnost projekta in nesmiselnost nadaljevanja slednjega po obstoječi zakonodaji.

Projekt je v fazi pripravljalnih aktivnosti – aktivnosti pred sprejemom odločitve o izvedbi investicije, ki bodo izjemnega pomena ob morebitnem referendumskem odločanju. "Želimo, da je referendum o tej točki zelo informiran, kar pomeni, da želimo imeti pripravljeno vse, kar je potrebno, da se bodo lahko ljudje kvalitetno in informirano odločijo o JEK 2," je poudaril predsednik vlade in dodal, da je druga naloga delovne skupine ugotoviti, kako na podlagi specialne zakonodaje, ki bo prilagojena za tako velik projekt, lahko pospešimo izgradnjo objekta z namenom, da bo ta izgradnja ne samo hitrejša, ampak predvsem bolj stroškovno učinkovita in bo objekt tudi bolj ekonomičen.

Državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar, vodja delovne skupine, je poudaril, da je Vlada Republike Slovenije prepoznala strateškost pomena izgradnje Jedrske elektrarne Krško 2: "Pri projektu prepoznavamo veliko širino tega projekta, v smislu različnih deležnikov in resursov, ki bodo potrebni za samo izvedbo projekta." Zato ocenjuje, da je takšna koordinacija nujna, da se projekt začne odvijati naprej, da se pripravijo vse potrebne regulatorne podlage za to, da bo projekt izvedljiv ter da se ga tudi pospeši, kar so ključni cilji, ki jih bo zasledovala delovna skupina.