Humanitarna pomoč Slovenije prebivalcem Maroka in Libije

Na seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je bil potrjen predlog, da Slovenija zaradi katastrofalnih posledic naravnih nesreč, ki so prizadele Maroko in Libijo, obema državama nameni humanitarno pomoč.
8. septembra 2023 je Maroko prizadel silovit potres, ki je močno prizadel prebivalce in povzročil veliko škodo. Zato bo Slovenija Maroku namenila skupno 400.000 evrov humanitarne pomoči, od tega 200.000 evrov v obliki prispevka preko Mednarodne federacije Rdečega Križa in Rdečega polmeseca (IFRC) ter 200.000 evrov v obliki izvedbe projekta strateškega partnerja za nujni odziv Slovenske Karitas.
Prav tako bo Slovenija prebivalcem Libije, ki se v tem mesecu soočajo s poplavami in težkimi humanitarnimi razmerami v državi, namenila 600.000 evrov humanitarne pomoči, in sicer v obliki prispevka Uradu Združenih narodov za koordinacijo humanitarne pomoči (UN OCHA).
Sredstva se bodo zagotovila iz proračunske postavke Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Vlada uvrstila v veljavni Načrt razvojnih programov 2023– 2026 uvrstila tri projekte iz pristojnosti Ministrstva za obrambo

Na odboru je vlada sprejela sklep o uvrstitvi treh projektov v veljavni Načrt razvojnih programov 2023– 2026. Gre za projekte: Vzdrževanje infrastrukture Ministrstva za obrambo, Posodobitev kartografskih podlag in Upravljanje s stanovanjskim fondom Ministrstva za obrambo.
Namen investicije oziroma programskega projekta Vzdrževanje vojaške infrastrukture je ohranjanje infrastrukturne podlage za delovanje in razvoj celotnega sistema obrambe ter zagotavljanja pogojev za delovanje in uresničevanja poslanstva in nalog Slovenske vojske. Iz starosti objektov ne izhaja zgolj tehnična potreba po rednih in vzdrževalnih delih, ampak tudi po delnih in celovitih prenovah oziroma investicijsko vzdrževalnih delih. Cilj programskega projekta je zagotavljati dobro stanje, trajnost, uporabnost, funkcionalnost in razpoložljivost obrambne infrastrukture Ministrstva za obrambo. Izhodiščna vrednost projekta znaša 42.395.846 evrov z DDV.
Namen projekta Posodobitev kartografskih podlag je zagotovitev posodobljenih kartografskih podlag za potrebe akterjev kriznega upravljanja in vodenja na operativni ravni, nosilcev in upravljavcev kritične infrastrukture, za potrebe obrambe in notranjih zadev in drugih resorjev. Enotne kartografske podlage bodo omogočile boljše načrtovanje in usklajeno operativno delovanje, od česar je odvisno tudi zagotavljanje notranje varnosti. S posodobljenimi kartografskimi podlagami bodo dopolnjeni informacijski sistemi za podporo odločanju na strateškem in operativnem nivoju. Izhodiščna vrednost projekta znaša 690.000 evrov z DDV.
Namen programskega projekta Upravljanje s stanovanjskim fondom Ministrstva za obrambo je povezan s podporo zaposlenim, ki obsega različna nadomestila, ki jih delodajalec zagotavlja zaposlenim poleg plač. Primer takega nadomestila je tudi zagotavljanje oziroma pomoč pri zagotavljanju stanovanj. Ministrstvo za obrambo upravlja s skupaj 864 stanovanji, povprečna velikost stanovanj znaša 56,83 m2, povprečno leto izgradnje je 1971. Povprečna starost stanovanjskega fonda je več kot 50 let. Cilj programskega projekta je zagotavljati dobro stanje fonda službenih stanovanj v upravljanju Ministrstva za obrambo za zadovoljevanje stanovanjskih potreb zaposlenih. Izhodiščna vrednost projekta znaša 9.685.256 evrov z DDV.

V NRP se uvrstijo trije novi projekti s področja dela policije

Vlada je sprejela tudi sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026 uvrstijo trije novi projekti s področja dela policije:
– Izmenjava informacij policije
– Preprečevanje kriminala in boj proti njemu
– Čezmejno sodelovanje policije.
Vsi trije projekti se bodo izvajali do 31. decembra 2029. Policija že od leta 2007 za svoje boljše delovanje koristi sredstva iz evropskih skladov. Vsebina projektov, ki bodo finančno podprti iz Sklada za notranjo varnost, se nanaša na učinkovit boj in preprečevanje kriminala na nacionalni ravni, na področje hude in organizirane kriminalitete zaradi geografskega položaja z izpostavljenostjo vplivom balkanske poti ter na področja gospodarske, ekološke, kibernetske in čezmejne kriminalitete.
Policija bo iz Sklada za notranjo varnost črpala sredstva za dosego ciljev na področju zagotavljanja pogojev za izmenjavo informacij. To vključuje vzdrževanje že obstoječih sistemov, najem potrebne programske opreme, usposabljanja z informacijskega področja ter organizacijo strokovnih srečanj in zaposlitve operaterjev teh sistemov. Skupna vrednost projekta je 3.331.522,32 evra.
Cilj projekta Preprečevanje kriminala in boj proti njemu je izboljšanje kapacitet za preiskovanje gospodarske kriminalitete in operativnih zmogljivosti enot za učinkovito odkrivanje in preiskovanje gospodarskih in finančnih kaznivih dejanj (spletne goljufije, goljufije znotraj EU z neobstoječim trgovcem, goljufije s trošarinami, pranje denarja, odvzem premoženja). Izvajale se bodo aktivnosti za boj proti okoljski kriminaliteti. Z operacijami v okviru Sklada za notranjo varnost bo izboljšana operativna sposobnost policije za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kibernetske kriminalitete ter preiskave elektronskih naprav. V letih 2019 in 2020 je v okviru Sklada za notranjo varnost Policija sofinancirala operacijo reintegracije žrtev trgovine z ljudmi, ki se je izkazala kot primer dobre prakse sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi je predvidela nadaljevanje te operacije, ki jo bo izvajala Služba za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi v MNZ. Skupna vrednost projekta znaša 5.237.766,75 evra.
Namen projekta Čezmejno sodelovanje policije je med drugim izboljšati in okrepiti čezmejno sodelovanje prek skupnih operacij v zvezi s terorizmom ter hudimi kaznivimi dejanji in organiziranim kriminalom s čezmejno razsežnostjo in povečati število operacij kazenskega pregona med državami članicami. Pomembna je tudi okrepitev mednarodnega policijskega sodelovanja z izvajanjem skupnih čezmejnih operacij in skupnih preiskovalnih skupin ter prikritih preiskovalnih ukrepov za preiskovanje hudih in organiziranih oblik čezmejne kriminalitete. Skupna vrednost projekta znaša 6.474.018,69 evra.

Odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali

Na seji vladnega odbora za gospodarstvo je vlada v Načrtu razvojnih programov 2023 – 2026 projektu Odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali dodelila več sredstev. Zaradi povečanja števila vlog za odškodnine se z novelacijo projekta povečuje izhodiščna vrednost projekta, in sicer se sredstva v letu 2023 povečujejo za 200.000,00 evrov, ter skupaj za 100.000,00 evrov v letih 2024 in 2025.
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) na podlagi 92. in 93. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON) izplačuje odškodnino za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst. Poleg izplačevanja odškodnin MNVP na podlagi drugega odstavka 92. člena ZON tudi sofinancira nakup opreme za izvedbo ukrepov za preprečitev nadaljnje škode pri oškodovancih.