Spoštovani predsednik,

rad bi se vam zahvalil za udeležbo na Blejskem strateškem forumu, zlasti za nepozabni govor, v katerem ste poudarili nujnost širitve EU na Zahodni Balkan. Popolnoma se strinjam z vami, da moramo biti – na obeh straneh – pripravljeni na širitev do leta 2030.

Spodbudno je bilo tudi slišati, da pričakujete, da bo Evropski svet sprejel stališče o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter da bo Bosna in Hercegovina (BiH) ponovno na dnevnem redu.

V zvezi z BiH bi vas in naše kolege v Evropskem svetu rad spodbudil, da bi bili bolj ambiciozni. Pričakujem, da se bomo o začetku pristopnih pogajanj z BiH odločili do konca tega leta. Pri tej odločitvi so po mojem mnenju argumenti za neprimerljivo močnejši od argumentov proti. Z odločitvijo o začetku pristopnih pogajanj bi pokazali, da razumemo strateško in stabilizacijsko vrednost širitvenega procesa, ki se je po začetku vojne v Ukrajini še povečala. Poleg tega bi priznali vidna prizadevanja države za napredek na njeni poti v EU.

Z zadovoljstvom sem izvedel, da je BiH nedavno sprejela številne zakonodajne predloge, ki so del 14 prednostnih nalog EU. Ne glede na ta tok dogodkov pa ne smemo ocenjevati napredka BiH na poti v EU samo na podlagi tega pogoja. To je edinstveni pogoj, ki ga druge države pristopnice ne poznajo. Poleg tega lahko v sedanjih političnih okoliščinah v BiH izvajanje nekaterih pogojev ogrozi politično stabilnost in s tem zmanjša pozornost, namenjeno procesu vključevanja v EU, kar ni v našem interesu.

Razrešena so bila številna zelo pomembna in dolgotrajna odprta vprašanja. Na primer, v BiH so bile v rekordnem času ustanovljene vlade na vseh ravneh oblasti, po več kot desetletju stagnacije se je povečal proračun na državni ravni, vzpostavljena je bila kontaktna točka EUROPOL-a, zmanjšala pa se je tudi retorika zanikanja genocida. Poleg tega je BiH dosegla skoraj 100-odstotno usklajenost z zunanjo politiko EU, kar kaže na njeno institucionalno zavezanost ciljem in vrednotam EU. BiH je krepila tudi solidarnost z državo članico EU, saj je po uničujočih poplavah po mehanizmu Unije na področju civilne zaščite ponudila pomoč moji državi, Sloveniji.  Upoštevati moramo vse te pozitivne premike, hkrati pa priznati, da bi začetek pristopnih pogajanj v proces vključevanja BiH v EU vnesel dodatno pozitivno dinamiko.

Z vojno v Ukrajini je širitev EU postala, kot sem nakazal tudi v svojem lanskem pismu, strateška izbira in nujnost. Zadovoljen sem, da je to stališče postalo pomemben argument v naših razpravah o podelitvi statusa kandidatke EU BiH. Pravzaprav je od takrat to splošno sprejeto dejstvo, ki z nenehno agresijo proti Ukrajini dobiva vse večji pomen. Zato se moramo še naprej boriti proti zlonamernim delujočim na Zahodnem Balkanu, tudi v BiH, tako da regijo nepreklicno usmerimo na pot stabilnosti in blaginje EU.

 Za konec naj povem, da bomo imeli do konca leta priložnost sprejeti še eno strateško pomembno odločitev glede BiH in moramo jo izkoristiti.

Prosim, sprejmite, gospod predsednik, izraze mojega najglobljega spoštovanja.