V prostorih UE Dravograd se je ministrica sestala z načelnico UE Dravograda mag. Mihelo Račnik Damiš, načelnico UE Radlje ob Dravi Majo Brezočnik in načelnico UE Ravne na Koroškem Vlasto Božnik ter načelnico UE Slovenj Gradec Ireno Sešelj. Načelnice koroških upravnih enot so navedle, da so omenjene upravne enote po vremenski ujmi nemoteno delovale, zaposleni so kljub oteženim voznim razmeram prišli na delovno mesto, tako da je izvajanje upravnih storitev v glavnini potekalo nemoteno. Delovala sta tudi krajevna urada v Mežici in Črni na Koroškem.

Ministrica se je uvodoma zahvalila vsem zaposlenim ter izrazila solidarnost in sočustvovanje s trinajst zaposlenimi iz vseh štirih upravnih enot, ki so v nedavni vremenski ujmi utrpeli večjo materialno škodo. Klenost koroškega prebivalstva je že v preteklosti premagala številne težke preizkušnje, je spomnila ministrica ter poudarila, da vlada vlaga vse napore, da z ukrepi pomoči pomaga prvenstveno ljudem pri zagotavljanju njihove varnosti in čimprejšnje priprave na obnovo.

Vse načelnice so izpostavile odlično medsebojno sodelovanje, ki se izkazuje tudi v poenotenju praks dela. Z organizacijskimi prilagoditvami zagotavljajo, da se povečano število vlog na področju tujcev rešuje učinkovito in v predpisanih rokih. Izrazile so tudi pozitivne učinke pri delu zaposlenih, ki se udeležujejo tematskih izobraževanj z upravnega postopka, ki se organizirajo regijsko za več upravnih enot skupaj, doprinesejo pa tudi k njihovi povezanosti. Dodaten nabor znanja zaposlenih doprinese tudi k vlaganju popolnih vlog, saj lahko opolnomočeni zaposleni svetujejo občanom, ki se na manjše upravne enote predhodno obrnejo po nasvet.

Ministrica je pojasnila določbe v interventnem zakonu, ki se navezujejo na možnost premestitve zaposlenih na delovna področja, ki bodo deležna povečanega delovnega pripada. Cilju čimprejšnje obnove sledi tudi ukrep pospešitve postopkov, povezanih z zaposlovanjem in delom tujcev v poklicih, ki jih na trgu dela že zdaj primanjkuje in so nujno potrebni za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Zavod za zaposlovanje bo postopke izdaje delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim dovoljenjem za zaposlitev in delo tujih delavcev reševal prednostno, najpozneje v roku 10 dni. Vloge pa bo v obravnavo in reševanje sprejela Upravna enota Celje.

V pogovoru so se dotaknili tudi sprememb vpisa kmetijskih površin v Register kmetijskih gospodarstev (RKG), na podlagi katerega je omogočeno uveljavljanje raznih pravic, npr. ukrepov kmetijske politike. Ker so bile kmetijske površine v vremenski ujmi poškodovane, kar je razvidno tudi iz letalskih posnetkov območja, so načelnice izpostavile, da bo treba na področju GERK-ov opraviti nova usklajevanja, hkrati pa spomnile na pretehtanje smiselnosti ponovne ureditve poplavljenih območij v kmetijske površine. 

Načelnici Maja Brezočnik in Vlasta Božnik sta navedli, da zaradi uničenih in poškodovanih objektov pričakujejo povečanje vlog za izdajo gradbenih dovoljenj. Pri tem je bila predlagana tudi priprava in uveljavitev takšne zakonske podlage, ki bi omogočila, da se vloge v zvezi s sanacijo po poplavah oziroma v primerih prijav na razpise za sredstva EU obravnava prednostno. Ministrico so seznanile, da je bil začasni ukrep oprostitve plačila upravne takse med ljudmi dobro sprejet, kakor tudi ukrep oprostitve plačil stroškov tiskovine za kar 21 javnih listin, ki so bila uničene ali poškodovane v poplavah in plazovih.

Ministrica je krajši pogovor opravila tudi predstavniki regionalnega stičišča Korociv, ki so kot prostovoljci nudili pomoč sokrajanom. Za nesebično pomoč se je ministrica ponovno zahvalila ter ob tem poudarila, da so bile prostovoljske organizacije prva pomoč ljudem na terenu in so odigrale pomembno vlogo pri odpravi škode zaradi nedavnih poplav.

Ob robu regijskega obiska upravnih enot se je vodstvo ministrstva srečalo tudi z županom Dravograda Antonom Preskavcem, podžupanom Radelj ob Dravi Robertom Potnikom, podžupanom Raven na Koroškem Andrejem Ejavcem ter županom Slovenj Gradca Tilnom Kluglerjem.

Župani so pozdravili ukrepe pomoči, ki jih prinaša interventni zakon, in sicer glede možnosti večjega likvidnostnega zadolževanja in višjega zadolževanje za investicije v letih 2023 in 2024. Po sprejetju programa odprave posledic škode bodo občine prejele dodatna sredstva v proračun za obnovo, prav tako pa bodo lahko nemoteno porabile donacije s strani občin, ki v vremenski ujmi niso utrpele škode.

Vse koroške občine v tem trenutku popisujejo obseg škode, na podlagi katerega bo občinam zagotovljeno predplačilo 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Župan Dravograda je dejal, da je popisano kar 95 odstotkov obsega škode, pri čemur so občinski komisiji priskočili na pomoč uslužbenci ptujske občine in predstavniki Skupnosti občin Slovenije. Ministrici so tudi predstavili potek ureditve vodotokov s strani koncesionarjev in izrazili potrebo po prednostni obravnavi. Ministrica je pojasnila, da je vlada – prav zaradi zavedanja o čimprejšnji ureditvi vodotokov – v interventni zakon vključila primerljivo določitev cen koncesionarskih storitev državnih koncesionarjev ter možnost najema dodatne mehanizacije, kar bo skupaj z aktivnostjo koncesionarjev povečalo intenzivnost del pri čiščenju vodotokov in zagotavljanju pretočnosti. »S pomočjo slovenskih strokovnjakov s področja hidrologije, geologije in gradbeništva bomo iz te preizkušnje izšli močnejši, razvojno naprednejši ter z infrastrukturo 21. stoletja,« je še povedala ministrica.

Ker je obseg škode na javni, vodni, energetski in prometni infrastrukturi izjemno obsežen, so župani predlagali nadaljnje ukrepe za obnovo Koroške. Ministrica je v povezavi s tem županom predstavila poenostavitev postopkov javnega naročanja ter organiziranje izobraževanj za naročnike, ki so na voljo tudi na spletni strani Upravne akademije in na portalu Elektronsko javno naročanje eJN, kjer je o področju nujnega javnega naročanja že zbranih veliko informacij.

Ob zaključku srečanja so tako ministrica kot župani podkrepili pomembnost nadaljnjega sodelovanja, solidarnosti med občinami in sprejemanja učinkovitih rešitev v javno korist in čimprejšnjo obnovo, pri kateri bo varnost ljudi postavljena na prvo mesto.