Odziv vlade bo tristopenjski; intervenciji, ki je bila hitra in učinkovita, sledijo ukrepi, ki stopijo v veljavo takoj in ki imajo takojšen učinek na terenu z namenom, da preprečimo nastajanje nadaljnje škode in da ljudem pomagamo pri temu, da se lažje pripravijo na obnovo. Sledila bo faza obnove, ki bo trajala vsaj naslednjih 5 let. V prvi fazi bodo ljudje lahko dobili hitro pomoč preko humanitarnih organizacij, in sicer med 500 in tri tisoč evri. "Vsak, ki je bil prizadet, ima pravico do te pomoči in vsak naj se obrne na Rdeči križ ali Karitas, ker je do tega upravičen, ne glede na socialni status", je dejal premier.

Po interventnem zakonu bodo ljudje upravičeni do moratorija 12 mesecev na vse kredite, upravičeni bodo do izredne denarne solidarne pomoči do 11 tisoč 466 evrov (za štiričlansko družino), oprostitve plačevanja stroškov električne energije, zemeljskega plina, komunalnih storitev ter drugih plačil. Pomembno je, da državljanke in državljani škodo uveljavljajo. Ljudem bo od prihodnjega tedna v pomoč tudi klicni center, na številki 114.

Kot je posebej poudaril premier, bo ključno vodilo vseh ukrepov transparentnost. Vsi podatki o tem, vsak evro, ki bo šel iz državnega proračuna, bo javno objavljen. Glede tako imenovanih solidarnostnih sobot je pojasnil, da bo v letošnjem letu ena takšna sobota ter da bo odločitev za delo ob sobotah prostovoljna. Dodal je, da se bo tistim, ki se za to ne bodo odločili, obračunal solidarnostni prispevek ob dohodnini, prvi obračun bo v letu 2024, drugi pa v letu 2025.

Predsednik vlade je izpostavil, da bi s hitro denarno pomočjo lahko pomagali do 90 odstotkov vseh prizadetih v zadnji ujmi, družinam, ki so izgubile vse, pa bo država pomagala individualno. Zelo pomembno je, da bi bila škoda v občinah popisana čim prej, postavljen rok je namreč jutri. "Ko imamo škodo, lahko mehanizem, ki ste ga potrdili v Državnem zboru pred 14 dnevi, tudi zaživi, prej ne more", je pojasnil. Glede urejanja vodotokov pa zakon vpeljuje tudi odstopanje od veljavnih koncesijskih pogodb, ne samo zaradi tega, da bo urejanje vodotokov hitro, temveč tudi zato, da na področje urejanja vodotokov pritegnemo vse razpoložljive sile, glavno besedo pa ima stroka. Pri pomoči gospodarstvu je premier izpostavil sproščanje delovne zakonodaje.

Interventni zakon primarno naslavlja prizadeta področja, vendar pa po besedah dr. Goloba hkrati uvaja ukrepe, ki bi jih želeli kasneje uvesti sistemsko za celo državo. "Prav je, da smo zmogli pogum in modrost, da se te obnove in te sanacije lotevamo z najboljšimi ukrepi in ne nujno samo z obstoječo zakonodajo kot smo jo poznali zadnjih trideset let", je sklenil premier in se zahvalil za enotnost, ki je bila izkazana doslej: "Res sem hvaležen za to, ker je to tisto, kar ljudje potrebujejo in je prav, da to ljudem damo, ker ta enotnost je namenjena ljudem, ni namenjena nam samim."