Skoči do osrednje vsebine

Predsednik Evropskega sveta Michel o nadaljnji podpori EU Sloveniji po poplavah

Na povabilo predsednika vlade dr. Roberta Goloba je v Slovenijo prispel predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Udeležil se bo Blejskega strateškega foruma, pred tem pa sta si s premierjem ogledala nekatera v ujmi prizadeta območja v Kamniku. Predsednik Michel je Sloveniji obljubil nadaljnjo podporo.

"Ob obisku predsednice Evropske komisije je bila prvič dana obljuba, da Evropa ne bo pozabila na Slovenijo. In danes, tri tedne kasneje, se lahko ob obisku predsednika Evropskega sveta Michela prepričamo, da Evropa res ni pozabila na nas," je v Kamniku dejal predsednik vlade. Dodal je, da bomo za obnovo Slovenije potrebovali pomoč EU in drugih partnerjev. "Danes smo na lokaciji, kjer bodo v prihodnjih tednih zgradili nov most. In mostu ne bo gradila Slovenija sama, temveč s pomočjo mednarodnih prijateljev in partnerjev," je poudaril dr. Golob.

Skupne delovne ekipe Vlade RS in Evropske komisije že delajo na tem, kako naj Slovenija učinkovito črpa sredstva iz solidarnostnega sklada EU. "Pripravljamo tudi vlogo za črpanje povratnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Upam, da bo vse to, vključno s kohezijo, dovolj, da si Slovenija opomore po poplavah," je izpostavil premier in pojasnil, da bomo za obnovo morali poiskati vse možne vire.

Predsednik Evropskega sveta Michel je v Kamniku obljubil nadaljnjo podporo Sloveniji in pohvalil pogum državljank in državljanov ter odziv Vlade RS. Kot je povedal, je Slovenijo znova obiskal zato, da potrdi pomen solidarnosti.

S predsednikom vlade sta si bila enotna, da je treba v solidarnostni sklad prispevati več sredstev. "Če bomo uspešni pri nagovarjanju drugih držav članic, da se sredstva povečajo, potem verjamem, da lahko tudi Slovenija računa na večjo podporo iz sklada," je prepričan dr. Golob.

Po ogledu posledic razdejanja vodne ujme v Kamniku je sledil dvostranski pogovor voditeljev na Bledu. Izmenjala sta poglede do številnih strateških tem v EU. Ključna razprava je bila o tem, kako v naslednjem finančnem okviru zagotoviti več solidarnostnih sredstev in se bolje prilagoditi podnebnim spremembam ter podpora državam Zahodnega Balkana na njihovi poti v EU.

Kasneje sta na neformalni večerji gostila še voditelje držav Zahodnega Balkana. V ospredju so bili izzivi širitve EU v to regijo.