Vlada bo pripravila dva zakona. Prvi zakon, interventni zakon, je po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanovič Hovnik nujno potreben za to, da se lahko sanacija prične, da se lahko začnejo odpravljati posledice te naravne nesreče. Gre za ukrepe, ki zajemajo tako vzpostavitev javne in druge infrastrukture, do ukrepov, ki bodo pomagali občinam, predvsem pa za ukrepe, ki bodo dosegli ljudi in jim bodo pomagali premostiti te hude čase. Vlada pa je danes identificirala tudi že sistemske ukrepe, ki bodo potrebni za to, da se vse posledice te naravne nesreče tudi dolgoročno odpravijo in bodo vključeni v tako imenovani zakon o obnovi.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je izpostavil tri iz nabora ukrepov, prvi je ta, da bo v zakonodajo umeščena tehnična pisarna za vse prizadete, tako za ljudi, za fizične osebe, za občine in tudi za gospodarstvo, ki so na terenu utrpeli posledice naravne nesreče in se bodo v prihodnosti morali ukvarjati ali z rekonstrukcijo, z obnovo in s preselitvijo svojih objektov. Za vse to bodo namreč potrebovali storitve tehnične pisarne.

Drugi je po ministrovih besedah ukrep nujne rekonstrukcije za tiste objekte, za katere se bo nujno treba lotiti obnove.

In tretji, s prostorskega vidika pomemben ukrep, to je občinski podrobni prostorski načrt za odpravo posledic naravne nesreče.

Sklep o ustanovitvi Delovne skupine za koordinacijo obnove po poplavah v začetku avgusta 2023

Vlada je sprejela Sklep o ustanovitvi Delovne skupine Vlade Republike Slovenije za čimbolj učinkovito koordinacijo obnove po poplavah v začetku avgusta 2023.

Delovna skupina bo:

• usmerjala in sodelovala pri usklajevanju ministrstev ter drugih organov in organizacij pri pripravi zakonskih in podzakonskih podlag za potek učinkovite obnove po poplavah v začetku avgusta 2023;
• usmerjala in spremljala uresničevanje sprejetih sklepov, ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah v začetku avgusta 2023 ter po potrebi oblikovala predloge za njihovo učinkovito in pravočasno uresničevanje;
• obravnavala odprta vprašanja, povezana z obnovo po poplavah v začetku avgusta 2023, ki zahtevajo enoten odziv več ministrstev ali drugih organov in organizacij, ter sodelovala s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi;
• obravnavala pobude in vprašanja pristojnih ministrstev, samoupravnih lokalnih skupnosti in zainteresirane strokovne javnosti, povezana z obnovo po poplavah v začetku avgusta 2023, ter oblikovala predloge odgovorov nanje;
• sodelovala s koordinatorjem za vzpostavitev državne tehnične pisarne, strokovno posvetovalno skupino in drugimi institucijami, vključenimi v obnovo po poplavah v začetku avgusta 2023;
• sodelovala pri zagotavljanju podatkov in informacij, potrebnih za zagotavljanje finančnih sredstev za obnovo po poplavah v začetku avgusta 2023.

Za vodjo delovne skupine je imenovan Boštjan Šefic, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, pristojen za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023, ostali člani pa so:

• Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance,
• Matej Skočir, državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor,
• Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport,
• Bruno Rednak, generalni sekretar na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
• Natalija Pogorevc, generalna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
• Tanja Šarabon, vršilka dolžnosti generalne sekretarke na Ministrstvu za infrastrukturo.

Člani delovne skupine delo v delovni skupini opravljajo v okviru svojih rednih delovnih obveznosti.

Vir: Kabinet predsednika vlade

Sklep o ustanovitvi slovenskega dela Skupne projektne skupine Republike Slovenije in Evropske komisije za večjo učinkovitost pri pridobivanju ustreznih finančnih sredstev Evropske unije zaradi katastrofalne ujme iz avgusta 2023

Vlada je sprejela Sklep o ustanovitvi slovenskega dela Skupne projektne skupine Republike Slovenije in Evropske komisije za večjo učinkovitost pri pridobivanju ustreznih finančnih sredstev Evropske unije zaradi katastrofalne ujme iz avgusta 2023.

Po uničujoči ujmi in poplavah zgodovinskih razsežnosti, ki so Slovenijo prizadele v prvih dneh avgusta 2023, je na obisku v Sloveniji 9. avgusta 2023 predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ob že potekajoči pomoči preko Evropskega mehanizma civilne zaščite ponudila finančno pomoč Evropske komisije iz naslova Solidarnostnega sklada EU v višini 400 milijonov evrov. Ob tem je izrazila tudi pripravljenost Evropske komisije po kar največji fleksibilnosti in podpori Komisije pri dodelitvi oziroma možnem prerazporejanju sredstev v okviru nacionalnih ovojnic Načrta za okrevanje in odpornost, kohezijske politike in Skupne kmetijske politike, pa tudi pri ocenjevanju državnih pomoči zaradi poplav. Za učinkovito izvedbo omenjenega sta se predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednica Evropske komisije strinjala o vzpostavitvi Skupne projektne skupine (angleško Joint Task Force), ki jo sestavljajo predstavniki Evropske komisije in predstavniki Slovenije.

Skupna projektna skupina je ustanovljena z namenom večje učinkovitosti pri pridobivanju ustreznih sredstev iz naslova različnih instrumentov Evropske unije pri odpravi posledic katastrofalne ujme. Skupina se pri tem osredotoča predvsem na pomoč Sloveniji iz Solidarnostnega sklada EU in hitrejše postopke pri nujnih prilagoditvah projektov in ukrepov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, kohezijske politike EU ter Skupne kmetijske politike. Z ustanovitvijo projektne skupine se ne posega v sektorska usklajevanja s predstavniki Evropske komisije in postopke sprejemanja odločitev glede nacionalnih strateških dokumentov.

Vodja slovenskega dela skupne projektne skupine je mag. Igor Mally, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, ostali člani pa so:

• Matej Skočir, državni sekretar, Ministrstvo za naravne vire in prostor,
• Darij Krajčič, državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Igor Feketija, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
• Matevž Frangež, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport,
• Katja Lautar, generalna direktorica, Ministrstvo za finance,
• Josip Mihalic, direktor, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost,
• Hermina Golob, vodja kabineta, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

K delu slovenskega dela Skupne projektne skupine so na seje vabljeni Stalni predstavnik Republike Slovenije pri Evropski uniji, predstavniki Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije in predstavnik Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, po potrebi pa tudi predstavniki drugih ministrstev in vladnih služb.

Vodja in člani slovenskega dela Skupne projektne skupine delo opravljajo v okviru svojih rednih delovnih obveznosti.

S strani Evropske komisije je za vodjo Skupne projektne skupine imenovan namestnik generalne sekretarke Evropske komisije Pascal Leardini. Člani skupine so direktorji iz sledečih služb Evropske komisije: Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (REGIO), Projektna skupina za okrevanje in odpornost (RECOVER), Generalni direktorat za ekonomske in finančne zadeve (ECFIN), Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI),

Vir: Kabinet predsednika vlade

Ustanovitev Sveta Vlade Republike Slovenije za obnovo 

Vlada je ustanovila Svet Vlade Republike Slovenije za obnovo, ki je strokovno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije, za katero pripravlja strokovne podlage in ji svetuje pri oblikovanju ukrepov na področju obnove po naravnih nesrečah ter razvijanju odpornosti na nesreče.

Naloge sveta so:

• svetovanje pri oblikovanju strokovnih rešitev glede obnove po naravnih nesrečah pri opredeljevanju poplavnih območij, vzdrževanju vodotokov, sanaciji plazov, gradnji objektov, infrastrukture in podobno,
• spremljanje delovanja ministrstev in samoupravnih lokalnih skupnosti pri obnovi prizadetih območij in predlaga aktivnosti za izboljšanje le-te,
• svetovanje pri oblikovanju politik, sprememb predpisov in drugih ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejši obnovi po naravnih nesrečah in razvijanju odpornosti nanje.

Vlada bo člane sveta imenovala v petih dneh od sprejetja sklepa o ustanovitvi sveta. Člani sveta bodo predstavniki strokovnih in znanstveno-raziskovalnih ustanov, nevladnih organizacij in združenj, ki so relevantne za področje obnove po naravnih nesrečah. Koordinator za sestavo sveta je Marjan Pipenbaher.

Vir: Kabinet predsednika vlade

Potrjen predlog 2. spremembe Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027

Vlada je potrdila predlog 2. spremembe Strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023–2027 za Slovenijo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). MKGP je tudi pooblastila, da formalno posreduje predlog 2. spremembe SN SKP 2023–2027 za Slovenijo Evropski komisiji (EK) in ga v postopkih usklajevanja, do formalne odobritve s strani EK, vsebinsko in tehnično uskladi. Naslednje spremembe SN SKP 2023–2027 za Slovenijo bodo pripravljene ob upoštevanju aktualnih poplavnih razmer.

2. sprememba SN SKP ni strateške narave, ne spreminja prvotno postavljenih ciljev, sledi prvotno začrtanim usmeritvam ter tudi ciljem Poročila o uresničevanju samooskrbe in rabi kmetijskih zemljišč ter podpira verige vrednosti.

Ključna sprememba v predlogu 2. spremembe je vključitev nove intervencije IRP23 Habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000, ki s koledarskim letom 2024 nadomešča intervencijo IRP20 Plačila Natura 2000. Nova intervencija je ravno tako usmerjena v preprečevanje upadanja travniških vrst in habitatnih tipov na nekaterih območjih Natura 2000, hkrati pa je zasnovana bolj prožno za kmete in z malenkost višjim obsegom površin. Gre za prostovoljen ukrep in ne za plačilo obveznih zahtev (režimov).

Eden izmed splošnih ciljev Skupne kmetijske politike (SKP) je namreč podpora in krepitev varstva okolja, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev Unije, vključno z njenimi zavezami iz Pariškega sporazuma. Cilji varstva narave in pridelave hrane so namreč lahko komplementarni. Proces usklajevanja SN 2023–2027 z drugimi resorji, z Evropsko komisijo, s pripravljavci okoljskega poročila in z deležniki je bil celovit in dolgotrajen, ravno s ciljem, da se najdejo kompromisne rešitve za dosego vseh ciljev. Odobritev SN SKP 2023–2027 s strani EK je bila pogojena tudi z uvedbo intervencije IRP20 Plačila Natura 2000 in obenem vključitvijo dovolj velikega obsega območij za intervencijo IRP20 Plačila Natura 2000. Brez kompromisnih rešitev odobritve SN SKP 2023–2027 s strani EK ne bi bilo, posledično tudi ne bi bilo finančnih sredstev v obsegu skorajda 1,8 milijarde evrov za izvajanje ukrepov kmetijske politike v Republiki Sloveniji.

Ker intervencija IRP20 Plačilo Natura 2000 predstavlja možnost plačila za obvezne zahteve (režim) za izvajanje Direktive o pticah in Direktive o habitatih, se je v SN SKP 2023–2027 te zahteve za območje Ljubljanskega barja in Planinskega polja opredelilo v procesu usklajevanj z EK na zahtevo EK leta 2022 pod predpostavko, da se bodo formalno določile naknadno, in sicer v predlogu Uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 (Uredba PUN). Posvetovanje o tej uredbi je potekalo po odobritvi SN SKP 2023–2027. Predlog uredbe PUN je določal pogoje za Natura 2000 plačila za Ljubljansko barje in Planinsko polje ter tako dal podlago za izvajanje intervencije IRP20 Plačila Natura 2000 v okviru SN 2023–2027. Po predstavitvi kmetijskih vsebin predloga Uredbe PUN deležnikom, zlasti pa po seznanitvi s slojem površin, ki so predmet obveznih zahtev, so predstavniki kmetijskega sektorja izrazili nasprotovanje tako režimu kot sami intervenciji v okviru SN 2023–2027. Vlada Republike Slovenije je prisluhnila deležnikom in pristopila k pogovorom s ciljem, da se poišče rešitve, ki bi kmetom omogočale dejavnosti kmetovanja in vodile k cilju zagotovitve dovolj velikega obsega življenjskega prostora najbolj ogroženih travniških vrst in habitatnih tipov. Za doseganje okoljskih ciljev je nujna omejitev intenzivnosti kmetovanja na teh območjih, pri čemer se Vlada Republike Slovenije zaveda, da omejitve ne bi smele onemogočati dejavnosti kmetovanja na teh območjih. Z iskanjem rešitev vezanih na upravljanje in možnosti izvajanja kmetijske dejavnosti na območjih Natura 2000 se je v tesnem sodelovanju s strokovnjaki in ključnimi deležniki predlog nove intervencije.

Zato je v 2. spremembi SN SKP 2023–2027 predlagano, da se s koledarskim letom 2024 črta intervencija IRP20 Plačila Natura 2000, nadomesti pa jo nova intervencija IRP23 Habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000. Usklajenost strateških načrtov z zakonodajnimi akti EU o okolju in podnebju ter prispevek strateških načrtov k ciljem teh aktov namreč narekuje 109. člen Uredbe EU 2021/2115 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru SKP.

Ostale spremembe SN 2023–2027 so usmerjene predvsem v spodbujanje razvoja majhnih kmetij, verig vrednosti in generacijsko pomladitev nosilcev kmetijskih gospodarstev. Poleg tega so v spremembo vključene tudi nekatere tehnične spremembe, ki so namenjene predvsem učinkovitejšemu izvajanju SN SKP 2023–2027, tako za upravičence, kot tudi za administracijo.

2. spremembo SN SKP 2023–2027 je MKGP pripravil v tesnem sodelovanju s partnerji, predvsem kmetijskimi in okoljskimi organizacijami in institucijami.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Povrnitev intervencijskih stroškov 151 občinam na območjih, ki so jih prizadela neurja med 17. in 25. julijem

V času od 17. do 25. julija 2023 je ponovno prišlo do naravne nesreče (močnih neurij z dolgotrajnimi nalivi, močnim vetrom, točo in poplavljanjem hudournikov) večjega obsega skoraj na celotnem območju Republike Slovenije. Občine na prizadetih območjih so že ob majskih (od 14. do 23. maja 2023) in julijskih (od 12. do 13. julija 2023) neurjih izčrpale sredstva občinskih proračunov, namenjena za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč v skladu z dvanajsto alinejo drugega odstavka 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Vlada je odločila, da se 151 občinam povrnejo upravičeni intervencijski stroški v skupni višini 5.514.572,62 evra. 

Ministrstvu za obrambo oziroma Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje je naložila, da na podlagi podanih zahtevkov prizadetih občin izplača povračilo upravičenih intervencijskih stroškov občinam, vendar ne več, kot je ocenjena vrednost. Vlada Republike Slovenije je odločila, da se Ministrstvu za obrambo, Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Sredstva se bodo zagotovila  iz sredstev splošne proračunske rezervacije.

Gre za drugo povračilo intervencijskih stroškov ob neurjih v mesecu juliju. Prvo povračilo je zadevalo stroške intervencij v obdobju med 12. in 13. julijem 2023.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Imenovanje državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije

Vlada je imenovala Boštjana Šefica za državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije.

Boštjan Šefic ima bogate izkušnje na področju projektnega vodenja. V času migracijske krize v letih 2015 in 2016 je bil zadolžen za krizno upravljanje in vodenje dela več ministrstev, organov v sestavi, lokalnih skupnosti, humanitarnih organizacij, nevladnih organizacij in prostovoljcev. Kot državni sekretar bo zadolžen za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023.

Vir: Kabinet predsednika vlade

Vlada je sprejela spremembe Skupnega kadrovskega načrta (SKN) organov državne uprave za leti 2023 in 2024

Skupni kadrovski načrt organov državne uprave za leti 2023 in 2024 se spremeni tako, da se:

• dovoljeno število zaposlenih pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poveča za 1,
• dovoljeno število zaposlenih iz naslova zaposlenih, katerih stroški dela so se financirali iz sredstev tehnične pomoči poveča za 181 zaposlitev za leto 2023 in za 184 zaposlitev za leto 2024, in sicer Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) za 44, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za 137 in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) za 3 (za leto 2024).

V tem delu gre pri spremembi SKN za realizacijo sklepa Vlade iz 21. julija 2022 glede kadrovske rešitve, ki bo omogočila dokončanje programa Evropske kohezijske politike (EKP) 2014–2020 in izvajanje tega programa tudi v obdobju 2021–2027. Vlada je Ministrstvu za javno upravo naložila, da ob sodelovanju z Ministrstvom za finance in takratno Službo Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (danes Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj) v skladu s terminskim načrtom pripravi usklajen kadrovski predlog dokončanja Projekta tehnične podpore EKP 2014–2020 in nov kadrovski predlog za izvajanje EKP 2021–2027. Pri uporabnikih so namreč zaposleni javni uslužbenci, katerih stroški dela se financirajo iz projekta tehnične pomoči (EU virov), finančna perspektiva se izteka, v naslednji perspektivi, ki je tudi finančno nižja, pa se evropska sredstva ne bodo več zagotavljala na način, ki bi omogočal neposredno plačevanje stroškov dela (tehnična pomoč). Za večino ministrstev je bila takšna rešitev kadrovske problematike, ki bo zagotovila kontinuirano izvajanje EKP, v SKN za 2023–24 že realizirana, zdaj se na enak način realizira še za tri resorje, to je za MKRR, MKGP in MDDSZ.

Omenjena ministrstva sredstva za stroške dela zagotavljajo v okviru sredstev za stroške dela v svojih finančnih načrtih.

Poleg tega se v SKN zaradi začasne napotitve dveh javnih uslužbencev v tujino začasno preneseta dve kvoti v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve – ena iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ena iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Ena kvota pa se trajno prenese iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v Ministrstvo za solidarno prihodnost. 

Vir: Ministrstvo za javno upravo