Znana je tudi že delna ocena intervencijskih stroškov ob neurjih 12. in 13. julija, ki se bodo povrnili 91 občinam v višini 2.391.191 evrov že avgusta. Veliko višje ocene stroškov pri intervencijah se po besedah državnega sekretarja Medveda pričakujejo za neurja, ki so se neprekinjeno dogajala po 17. juliju in so prizadela več kot 190 občin. Intervencijski stroški za to obdobje se po občinah še zbirajo, prav tako na terenu poteka ocena škode na objektih, kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter infrastrukturi.    

Ob tej priložnosti je bilo predstavljeno tudi eno izmed skupno 40 specialnih vozil z opremo za intervencijo ob ujmah, kakršne so prizadele Slovenijo minule dni. Vozila bodo z vso opremo in različnimi moduli oziroma kontejnerji predana v uporabo lokalnim skupnostim predvidoma v začetku naslednjega leta.

Kot je v izjavi povzel državni sekretar Rudi Medved, se razmere na terenu umirjajo, na delu pa so še vedno enote Civilne zaščite, gasilcev in drugih pripadnikov enot zaščite in reševanja v Vojniku, Šentjurju in Čepovanu, kjer bo predvidoma do ponedeljka pomagala tudi enota 30 pripadnikov Slovenske vojske. Če bo potrebno, se bo v dogovoru z lokalnimi skupnostmi njihovo delo nadaljevalo, enote pa se bodo še okrepile, je poudaril. Škoda, ki so jo neurja povzročila, je izredno velika in prav povrnitev stroškov intervencije s strani države je prvi ukrep, s katerim bodo pomagali prizadetim občinam, saj se ta sredstva občinam lahko povrnejo v najkrajšem mogočem času. Glede na obseg prizadetih območij bosta popisovanje in ocenjevanje škode na stvareh potekali še v naslednjem mesecu. Po neuradnih podatkih naj bi bilo samo škode v kmetijstvu za približno 40 milijonov evrov, je dejal državni sekretar Medved. Kot je še povedal, se v sodelovanju vseh pristojnih resorjev pripravlja tudi sprememba zakonodaje na tem področju, ki bi omogočala finančno pomoč in pospešila tudi postopke sanacije po neurjih.

Poleg letal za gašenje airtractor, dve sta že v Sloveniji, bodo v veliko pomoč pri intervenciji v neurjih tudi nova specializirana vozila. Vrednost 40 vozil s 164 kontejnerji, med njimi je tudi štabna kuhinja, je 32 milijonov evrov, evropska sredstva s pripadajočega dela slovenske udeležbe so v obsegu 24 milijonov evrov, preostali znesek približno 8 milijonov je zagotovila Uprava za zaščito in reševanje.

»Pred nesrečami, kakršne so nas doletele to poletje, si seveda ne moremo zatiskati oči. Kaj podobnega ali pa še hujšega lahko pričakujemo tudi v prihodnje in tako opremljeni ter s tako izurjenimi in srčnimi ekipami, tako iz vrst gasilcev kot tudi Civilne zaščite in celotnega sistema zaščite in reševanja, jim bomo v prihodnje lažje kljubovali,« je še dejal državni sekretar in se zahvalil vsem, ki so v teh težkih časih pomagali prizadetim.

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Leon Behin je v izjavi za javnost povzel dogajanje ob julijskih neurjih, število zabeleženih dogodkov ter naloge, ki so jih na terenu opravljale različne sestave sil za zaščito in reševanje ter druge spremljajoče enote z gradbeno mehanizacijo tako na lokalni, regionalni kot tudi državni ravni.

Julijsko dogajanje se je začelo v obliki poplav in zemeljskih plazov v severovzhodnem delu in vzhodnem delu Slovenije 12. in 13. julija. Zabeleženih je bilo približno 2417 dogodkov, na katerih je sodelovalo več kot 420 gasilskih enot in več kot 3100 gasilcev, skupaj  je na teh intervencijah sodelovalo več kot 3500 pripadnikov sil zaščite in reševanja.  V neurjih, ki so se vrstila od 17. julija naprej, pa so po besedah Leona Behina v najbolj kritičnih urah centri za obveščanje beležili več kot 1000 klicev na številko 112 v uri, kar je povprečje za ves dan.  Hkrati so bili tako na lokalni kot regionalni ravni aktivirani vsi štabi Civilne zaščite. Skupno je bilo od 17. do 25. julija zabeleženih približno 9000 različnih dogodkov. V tem obdobju je sodelovalo približno 2000 gasilskih enot ter 200 enot Civilne zaščite, med drugim tudi državne enote za prečrpavanje vode ter državne tehnične enote Civilne zaščite. Po ocenah, ki jih je podal vršilec dolžnosti generalnega direktorja, je bilo v tem obdobju pri intervenciji udeleženih več kot 16.000 ljudi.

Poleg neprekinjenega osemdnevnega dogajanja so se v julijskih neurjih združili poplave, zemeljski plazovi in močni nalivi s točo. Tako so razen požarov v naravnem okolju v tem času Slovenijo prizadele vse možne nesreče, ki jih povezujemo s spremembami podnebja. Po besedah Behina se bo treba v prihodnje intenzivno pripraviti na tovrstne naravne nesreče. K temu bodo pripomogli tudi nova oprema in vozila, ki so sofinancirani tudi iz evropskega kohezijskega sklada in so namenjeni za delovanje v  poplavah in neurjih (visokotlačne črpalke, oprema za čiščenje naplavin in odvoz plavja, različni baraži, oprema za nameščanje folij za prekrivanje streh in drugo).

Kot je povedal Leon Behin, je Uprava za zaščito in reševanje iz državnega in regijskih logističnih centrov občinam pomagala  predvsem z agregati in črpalkami, folijo za prekrivanje streh ter  z bivalnimi in drugimi kontejnerji. Približno 15 družin je bilo julija oskrbljenih z bivalnimi kontejnerji kot začasnimi prebivališči. V neurjih od 17. do 25 julija je bilo prizadetih več kot 2000 stanovanjskih objektov, točni podatke pa bodo znani po ogledu. Poškodovanih je bilo tudi več kot 150 industrijskih oziroma gospodarskih objektov, kar vpliva tudi na gospodarsko proizvodnjo.