Glavna sporočila poročila so:

• Nepristranskih dokazov o vplivu tehnologije na izobraževanje primanjkuje, saj se tehnologija razvija hitreje, kot jo lahko evalviramo – produkti se v povprečju zamenjajo vsakih 36 mesecev, večina raziskav pa prihaja iz najbogatejših držav in od teh, ki se ukvarjajo s prodajo produktov.
• Tehnologija milijonom omogoča izobraževanje, predvsem tistim s posebnimi potrebami, na težko dostopnih lokacijah, preprečila pa je tudi kolaps izobraževalnega sistema med pandemijo COVID-19. Hkrati je tehnologija tudi izključujoča, kar se je pokazalo že med pandemijo - 31 odstotkov učencev je ostalo brez izobraževanja, od tega 72 odstotkov najrevnejših.
• V določenih kontekstih lahko tehnologije v izobraževanju izboljšajo nekatere načine učenja, saj so drastično povečale dostop do virov poučevanja in učenja, bi se pa morale bolj osredotočiti na rezultate učenja, kot na digitalne vložke (sama oprema brez ustrezne prilagoditve učnemu procesu, ne bo izboljšala učenja). Prav tako ni potrebno, da je napredna, da bo učinkovita; če je neprimerna, pa ima lahko negativen učinek.
• Izobraževalni sistemi težko dohajajo hiter tempo sprememb v razvoju tehnologij - države so začele določati digitalne veščine, ki so prioritetne v učnem sistemu; učenci velikokrat nimajo priložnosti za delo z digitalnimi tehnologijami v šolah; učitelji niso ustrezno usposobljeni in samozavestni pri poučevanju s pomočjo tehnologije; veliko držav nima dovolj kapacitet za povezavo podatkovnih sistemov.
• Spletne vsebine so v porastu, niso pa dovolj regulirane, predvsem na področju kontrole kakovosti in raznolikosti.
• Tehnologija se veliko krat kupuje za mašilo razkoraka, brez upoštevanja dolgoročnih stroškov – na področju nacionalnega proračuna, za dobro otrok, za dobro našega planeta.

V poročilu je izpostavljena tudi izjava ministrice za digitalno preobrazbo, dr. Emilije Stojmenove Duh: »Slovenija ne bo prepovedala generativne umetne inteligence v izobraževalnih sistemih, ampak bomo učence in učitelje izobraževali, da jo bodo uporabljali kot orodje.«

Celotno besedilo poročila je dostopno na tematski spletni strani Unesca (v angleščini).