Državni svet Republike Slovenije (državni svet) je na 3. izredni seji 20. julija 2023 sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga je državni zbor sprejel 17. julija 2023 na 42. izredni seji. Državni svet zahtevo utemeljuje z naslednjim:

Državni zbor je zakon obravnaval po nujnem postopku. Ker zakon naslavlja pomembne, zahtevne, večplastne in občutljive vsebine za zagotavljanje socialne varnosti posameznikov, državni svet meni, da je treba k urejanju problematike in odprtih vprašanj pristopiti premišljeno in z vso skrbnostjo in odgovornostjo. Obravnava predloga zakona po nujnem postopku s tega vidika po njihovem mnenju ni bila ne utemeljena ne primerna, saj bi pri oblikovanju rešitev na tako pomembnem področju namreč bilo nujno spoštovati socialni dialog in rešitve oblikovati skupaj, na podlagi čim širšega družbenega konsenza. Da je zakon premalo premišljen, po njihovem mnenju kaže tudi dejstvo, da so bili k predlogu zakona sprejeti amandmaji k skorajda vsem členom.

Vlada Republike Slovenije je v svojem mnenju o zahtevi državnega sveta poudarila, da novi zakon o dolgotrajni oskrbi v prvi vrsti odpravlja pomanjkljivosti do sedaj veljavnega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ni samo nepopolno uredil področja dolgotrajne oskrbe, temveč je bil zaradi pomanjkljive opredelitve vključitve v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, vprašljivega statusa zavarovane osebe in posledično pridobitev pravic do dolgotrajna oskrba neizvedljiv, tako materialno kot postopkovno, zaradi nepravočasne izvedbe vseh potrebnih aktivnosti, na kar so opozarjali številni deležniki. Neurejeno je ostalo tudi ključno področje, to je dolgoročno financiranje dolgotrajne oskrbe. Julija 2022 je bila sprejeta novela zakona, ki je datum začetka izvajanja zakona zamaknila na 1. januar 2024 in tako prinesla dodatni čas za pripravo nujnih sprememb.

Novi zakon o dolgotrajni oskrbi naslavlja in ureja vse pomanjkljivosti prejšnjega zakona. Sistemsko urejanje dolgotrajne oskrbe naslavlja velik del populacije, ima velike finančne posledice in vpliva tudi na ostale stebre socialne varnosti. Ker izvedbenih rešitev, ki jih predvideva prejšnji zakon, zaradi pomanjkljivosti in neizvršljivosti ni bilo mogoče izvesti v predvidenem obsegu in predvidenih rokih in bi njihova uveljavitev v letu 2024 oziroma nepravočasna uveljavitev novega zakona o dolgotrajni oskrbi pomenila nepopravljive posledice za delovanje države in državnega proračuna, je sprejem predloga zakona nujen, da se tovrstne posledice preprečijo.

Vlada predlaga državnemu zboru, da zakonu o dolgotrajni oskrbi ponovno izrazi podporo.

Vir: Ministrstvo za solidarno prihodnost