Predlog posodobljenega svežnja novih lastnih virov za proračun EU, ki ga je ministrom predstavila Evropska komisija, poleg prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami in prihodkov iz mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah začasno predvideva še nov statistični vir lastnih sredstev, ki temelji na dobičku podjetij.

To ne bi bil davek za podjetja, temveč nacionalni prispevek, ki bi ga plačale države članice na podlagi statističnih podatkov o dobičku podjetij. Ta vir bi začasno nadomestil vir, povezan s prihodki multinacionalnih družb, pri katerem je napredek v pogajanjih počasen. Slovenija podpira razpravo o predlogu Komisije, ustreznost novih virov pa bomo ocenili tudi z vidika njihovega učinka na nacionalni proračun, še posebej v luči financiranja zelenega prehoda.

Ministri so se seznanili tudi z delovnim programom španskega predsedstva. Veseli nas, da vključuje tudi reformo fiskalnih pravil. Slovenija je pri obravnavi tega dosjeja ves čas zelo aktivna. Zavzemamo se za čimprejšnji dogovor o reformi, da bi lahko naslednje leto, ko bodo znova začela veljati fiskalna pravila, ta zaživela v prenovljeni obliki. Reforma mora po našem mnenju združevati srednjeročen pristop pri prilagajanju javnih financ in hkrati dovolj velik manevrski prostor za investicije.

Komisija je predstavila tudi predlog za revizijo Večletnega finančnega okvira 2021-2027, v okviru katere bi vzpostavili namenski finančni instrument za podporo Ukrajini in njeno povojno obnovo v obdobju 2024-2027.

Na dnevnem redu zasedanja ministrov je bila tudi razprava o predlogu carinske reforme EU, ki stremi k znižanju stroškov izpolnjevanja obveznosti za carinske uprave in podjetja, hkrati pa k boljši zaščiti finančnih in drugih interesov EU, držav članic in enotnega trga.

Poleg carinskega so se ministri dotaknili še davčnega področja. Razpravljali so o mednarodnih davčnih rešitvah, ki jih EU pripravlja v sodelovanju z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter v zameno za katere bi se države odpovedale enostranskemu uvajanju davkov na digitalne storitve. Pogajanja o kompromisnih rešitvah še potekajo.

Potrdili so tudi sklepe o poglobljenih pregledih nekaterih držav v okviru postopka za makroekonomska neravnotežja; Slovenije med njimi ni bilo. Komisija je predstavila še stanje izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ministri pa so podali usmeritve za priprave na oktobrsko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in finančnih ministrov ter guvernerjev centralnih bank skupine 20 gospodarsko najrazvitejših držav.

Dan prej je potekalo zasedanje Evroskupine. Na njem so ministri razpravljali o makroekonomskih in fiskalnih razmerah v območju evra, mednarodni vlogi skupne evropske valute, prihodnosti finančnih in kapitalskih trgov v Evropi ter načrtih o digitalnem evru.