Skoči do osrednje vsebine

58. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada nadaljuje pripravo proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Danes je sprejela razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih. Potrdila je tudi predlog spremembe Načrta za okrevanje in odpornost, ki sledi bistvenim spremembam okoliščin, potem ko ga je julija 2021 potrdil Svet Evropske unije.

Vlada določila razrez proračunskih izdatkov za leti 2024 in 2025

Vlada nadaljuje pripravo proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Danes je sprejela razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih. Skupni odhodki bodo leta 2024 znašali 15,2 milijarde evrov, leta 2025 pa 15,9 milijarde evrov. To omogoča naslavljanje ključnih prioritet v prihodnjem obdobju, hkrati pa vlada sledi fiskalnim pravilom, ki bodo prihodnje leto znova začela veljati.

Ministrstvo za finance je pri pripravi predloga sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predloga proračuna za leto 2025 upoštevalo zadnje makroekonomske napovedi, ki jih je v okviru spomladanske gospodarske napovedi pripravil Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), zakonske in druge obveznosti države ter fiskalna pravila, ki bodo prihodnje leto znova začela veljati.

Leta 2024 bodo odhodki za približno 300 milijonov evrov nižji, kot je bilo načrtovano v državnem proračunu za leto 2024, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani. To znižanje sledi cilju znižanja javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednost treh odstotkov bruto domačega proizvoda v letu 2024 in nadaljnjemu postopnemu zniževanju primanjkljaja v prihodnjih letih, kot to zahteva preudarno vodenje javnih financ.

Kljub rahlemu znižanju proračunskih odhodkov v letu 2024 glede na že sprejeti proračun pa bodo odhodki še vedno na zelo visoki ravni, saj bodo približno 10 odstotkov višji od realizacije v letu 2022 oziroma več kot 50 odstotkov višji od predkoronskega leta 2019. Takšna raven omogoča naslavljanje ključnih razvojnih izzivov in prioritet vlade v prihodnjem obdobju, a ob racionalni rabi javnih sredstev. Za investicijske projekte bo ob tem ključno uspešno koriščenje evropskih kohezijskih sredstev in sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Ministrstva bodo do konca avgusta pripravila predloge svojih finančnih načrtov, vlada pa bo proračunske dokumente kot običajno sprejela in poslala v državni zbor do konca septembra. Takrat bosta znana tudi končna ocena proračunskih prihodkov in načrtovan proračunski primanjkljaj, saj bo septembra UMAR objavil jesensko makroekonomsko napoved.

Vlada proračunske dokumente pripravlja z zavedanjem, da bomo morali v prihodnjih letih spet preudarno upravljati s proračunskimi sredstvi. Financiranje vseh želja ni dolgoročno javnofinančno vzdržno ter v dobrobit države in državljanov.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada je potrdila predlog spremembe Načrta za okrevanje in odpornost

Vlada je potrdila predlog spremembe Načrta za okrevanje in odpornost, ki sledi bistvenim spremembam okoliščin, potem ko ga je julija 2021 potrdil Svet Evropske unije. Vlada bo predlog spremembe načrta posredovala v formalno uskladitev in potrditev v Bruselj do konca tedna.

Načrt za okrevanje in odpornost (načrt) je nacionalni program ukrepov (reform in naložb), namenjen blažitvi posledic pandemije covida-19 v Sloveniji. Je podlaga za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (mehanizem), ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU.

Po izračunih, ki jih je lani junija objavila Evropska komisija (EK), bo lahko Slovenija iz mehanizma do konca leta 2026 koristila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde, kot je bilo predvideno ob potrditvi načrta. V okviru načrta bo Slovenija za ukrepe, ki bodo prispevali k ciljem evropskega načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda, koristila tudi dodatnih 117 milijonov evrov iz stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami in 5 milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam članicam pri spopadanju z negativnimi posledicami brexita.

Potem ko je vlada 16. marca letos sprejela izhodišča za pripravo predloga prilagoditve načrta, je Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost v sodelovanju z ministrstvi nadaljeval z neformalnim usklajevanjem vsebin s predstavniki EK. V tem procesu smo dodatno preverili predvsem časovni vidik izvedbe naložb. Prav tako je bilo s ciljem uskladitve vsebin za novo poglavje REPowerEU izvedeno javno posvetovanje z deležniki, na posebnem dogodku pa so bila zainteresirani javnosti predstavljena izhodišča za prilagoditev ukrepov zaradi zmanjšanja razpoložljivih nepovratnih sredstev.

Na podlagi dodatno zbranih informacij in usklajevanj je vlada pripravila končni predlog spremembe načrta, s katerim ne posega v osnovni koncept načrta. V procesu priprave spremembe si je predvsem prizadevala, da v načrtu ohrani naložbe, ki bodo lahko v največji meri sledile načrtovani tesni časovnici in tako generirale prihodke v državni proračun.

Vlada v reformnem delu načrta še vedno naslavlja vse izzive, opredeljene v priporočilih Sveta Evropske unije za leta 2019, 2020 in 2022. Reformni ukrepi, ki naslavljajo ta priporočila, so namreč med pogoji za priliv sredstev za okrevanje in odpornost. Mejnikov in ciljev, vezanih na reforme, države članice ne moremo spreminjati, lahko pa Evropski komisiji predlagamo določen zamik časovnice oziroma prestavitev v kasnejši obrok, a zgolj ob ustrezni argumentaciji.

Vlada je pri pripravi predloga spremembe načrta upoštevala tudi obvezni prispevek načrtovanih ukrepov k podnebnim in digitalnim ciljem.

Ključne razlike med izhodiščnim in končnim predlogom sprememb načrta so pri treh naložbah:

  1. »Ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji« - Po ponovni preverbi in prejemu zagotovil s strani Univerze v Ljubljani oziroma Medicinske fakultete, da projekt Kampus Vrazov trg teče po načrtovani časovnici in da bo projekt izveden v časovnem okviru načrta, torej do sredine leta 2026, se je vlada odločila, da projekt ostane del načrta.
  2. »Učinkovita obravnava nalezljivih bolezni« - Ob potrditvi naložbe je bil del načrta tudi projekt gradnje nove infekcijske klinike v Mariboru. Časovnica izvedbe projekta se občutno zamika in obstaja resno tveganje njegove izvedbe do sredine leta 2026, kar bi zaradi nedoseganja mejnikov in cilja, povezanih z naložbo, ogrozilo priliv evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. Po oceni časovnega tveganja naložbe je vlada sprejela odločitev, da projekt izloči iz načrta in da ga izvede v okviru prilagojene časovnice s sredstvi iz domačih virov.
  3. »Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče« - Po dodatno zbranih informacijah vlada ocenjuje, da se tudi načrtovani projekti za krepitev protipoplavne zaščite, predvideni za financiranje iz povratnega dela sredstev mehanizma, ne izvajajo po načrtovani časovnici. Ker gre za kompleksne projekte tako z vidika priprave kot tudi izvedbe, vlada predlaga, da naložbo tudi v povratnem delu izvede v manjšem obsegu, ki je ob identificiranih tveganjih za pravočasno izvedbo realno izvedljiv. Predlaga, da se za to področje zagotovi okvirno 120 milijonov evrov povratnih sredstev in ne 280 milijonov evrov kot sprva predvideno. Projekti, ki ne bodo izvedeni v okviru načrta, bodo podprti predvidoma z domačimi viri in po lastni časovnici.

Slovenija tako EK predlaga manjšo porabo povratnih sredstev, in sicer v višini 545 milijonov evrov in ne več 705 milijonov evrov kot načrtovano ob potrditvi načrta.

Tudi za druge vsebine, ki bodo umaknjene iz načrta in za katere bo ocenila, da so pomembne za okrevanje Slovenije, bo vlada iskala možnosti za financiranje iz drugih virov.

S ciljem kakovostne priprave in uskladitve ključnih reform, izvedbe naložb ter pospešitve plačil načrtovanih obrokov iz evropske blagajne vlada EK predlaga tudi prestavitev določenih mejnikov in ciljev iz začetnih obrokov v kasnejše.

Vlada dokončno potrditev predloga spremembe načrta s strani Sveta Evropske unije pričakuje letos jeseni.

Vir: Ministrstvo za finance