Radikalizacija in nasilni ekstremizem nista neznana pojava, temveč nekaj, kar lahko spremljamo v naši neposredni bližini. Gre za pojav, katerih obseg in naraščajoče število storilcev kaznivih dejanj po vsem svetu zahtevata razmislek o obstoječih perspektivah in ukrepih. Med drugim je potreben tudi razmislek o ukrepih v probacijskem in zaporskem sistemu, pomembno je namreč zavedanje, da sta lahko oba sistema gnezdilnica radikalizacije in nasilnega ekstremizma.

UPRO je prepoznala pomen projekta HOPE in razmišlja o njegovem doprinosu pri prihodnjem razvoju probacije v Sloveniji. HOPE oziroma Iniciativa celostnega preprečevanja radikalizacije predstavlja dodano vrednost širši evropski razpravi na temo preprečevanja radikalizacije in nasilnega ekstremizma ter strategij s področja deradikalizacije in odmikanja iz radikalnih in ekstremističnih skupin.

Eden izmed ključnih namenov projekta je ustvariti mrežo organizacij s področja usposabljanj, raziskovanj, akademskega okolja ter zaporskih in probacijskih sistemov, torej nekakšno evropsko učno središče o radikalizaciji (ang. Learning hub on Radicalisation), ki bi s pomočjo ustreznih ukrepov preprečevanja radikalizacije nudila stalno podporo in izmenjavo potrebnih znanj predvsem praktikom v tem delu Evrope. Pri tem bi s pomočjo celostnega preprečevanja radikalizacije, ki se osredotoča na storilce, praktike in organizacije v skupnosti, omogočala izboljšanje procesov prehoda iz zaporskega ali probacijskega okolja v skupnost za radikalizirane posameznike ali za tiste, ki jim grozi radikalizacija.

Ministrstvo za pravosodje in UPRO, kot eden od devetih mednarodnih partnerjev tega pomembnega projekta, delimo njegove cilje in verjamemo, da jih bomo dosegli s sodelovanjem. Čeprav so naše izkušnje na tem področju precej omejene, menimo, da je izmenjava izkušenj z mednarodnimi partnerji eden od temeljev za boljšo pripravljenost v prihodnjih letih, ob upoštevanju širše evropske perspektive.

»Tako kot kriminal nima meja, se tudi mi ne smemo omejevati pri mednarodnem obravnavanju tega vprašanja. Samo izmenjava znanj, najboljših praks in celostnih pristopov lahko prinese pozitivne rezultate,« je med današnjim odprtjem delavnice izpostavila državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje dr. Valerija Jelen Kosi.

Slovenski kazenskopravni sistem ima s tem pojavom na srečo omejene izkušnje. Ministrstvo za pravosodje si z vključitvijo v ta projekt še posebej obeta vzpostavitev evropske mreže za usposabljanje in izmenjavo znanja, ki bo, med drugim, prispevala k ozaveščanju in preprečevanju radikalizacije v slovenskem okolju, prav tako pa tudi krepitev sistemskega medinstitucionalnega sodelovanja na podlagi izkušenj iz tujine. Ne samo v zaporskem in probacijskem okolju, temveč tudi širše – pri vseh deležnikih, ki so pomembni pri prepoznavanju in obravnavanju pojavov.

»Iskreno upam, da bo današnja razprava prinesla dodano vrednost projektu, in da bo pomembno prispevala k nadgradnji kompetenc tako zaporniškega in probacijskega osebja, kot tudi osebja v pravosodju, policiji in skupnosti, na področju boja proti radikalizaciji in (nasilnemu) ekstremizmu.  Predvsem pa ne smemo pozabiti, kaj pomeni ime projekta. To je HOPE - UPANJE. Za storilce kaznivih dejanj in širšo družbo, katere del smo vsi,« je še dodala državna sekretarka.