Agenciji Slovenijo vidita kot stabilno državo, ki je v pandemsko in nato energetsko krizo vstopila z okrepljenimi javnimi financami, gospodarstvom in zunanjetrgovinskim položajem. Omenjeni stebri so Sloveniji olajšali prehod skozi krizo, ki jo je povzročila pandemija, še vedno pa blažijo posledice energetske. S&P izpostavlja še, da je slovenski vladi v zadnjem letu uspelo razpršiti energetske vire, kar dodatno krepi stabilnost države na tem področju.

Po napovedih S&P se bo gospodarska rast v Sloveniji v letu 2023 upočasnila na 1,3 odstotka, a bo zaradi investicij, ki se financirajo iz evropskih skladov, ter močnega trga dela, ki bo prispeval k normalizaciji potrošnje, v letih 2024 in 2025 dosegla 2,5 odstotno povprečno letno rast. Tudi DBRS Morningstar evropske mehanizme financiranja investicij vidi kot dejavnik, ki bo pozitivno vplival na gospodarsko rast v naslednjih letih.

S&P ocenjuje, da bo javnofinančni primanjkljaj zaradi podpornih energetskih paketov v letu 2023 znašal 4,25 odstotka BDP, medtem ko DBRS navaja pričakovan primanjkljaj v višini 4,1 odstotka BDP. V prihodnjih letih S&P pričakuje konsolidacijo javnih financ in znižanje primanjkljaja. Obe agenciji ocenjujeta, da Slovenija z javnofinančnim dolgom upravlja učinkovito, kar ugodno prispeva k nižanju stroškov za obresti. Višje likvidnostne rezerve Sloveniji omogočajo fleksibilnost pri financiranju državnega proračuna. Po mnenju agencij pa bi na boniteto Slovenije v prihodnosti ugodno vplivala vpeljava strukturnih reform, ki bi naslavljale demografske pritiske zaradi staranja prebivalstva.