Konference, na kateri so predstavniki različnih institucij pregledali dosedanje dosežke in iskali skupne rešitve za izzive, povezane z varnostjo hrane, se je udeležila državna sekretarka mag. Tatjana Buzeti.

Konferenco so organizirali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Informacijska točka Evropske agencije za varno hrano EFSA), Državni svet RS ter mreža Evropske deklaracije za hrano, tehnologijo in prehrano.

Državna sekretarka Buzeti je v nagovoru poudarila, da je zagotavljanje varnosti hrane ključno za zdravje ljudi ter prednostna naloga na nacionalni in globalni ravni. Že leta 1963 sta Mednarodna organizacija za prehrano in kmetijstvo ter Svetovna zdravstvena organizacija prepoznali tveganja na področju varnosti hrane in ustanovili mednarodni program standardov za živila Codex Alimentarius in Komisijo Codex, Evropska unija pa je leta 2002 ustanovila Evropsko agencijo za varnost hrane, ki je neodvisen znanstveni vir svetovanja in obvestil o tveganjih.

»Danes so tveganja, povezana s hrano, drugačna kot v preteklosti. Za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja je nujno preoblikovanje naših prehranskih sistemov. Njihova prihodnost vključuje trajnostno pridelavo, predelavo in porabo hrane, prehransko varnost, zmanjšanje izgub hrane ter preprečevanje goljufij vzdolž verige preskrbe s hrano s podporo raziskav, inovacij in naložb ter izmenjavo znanja in dobrih praks. Na ministrstvu se zavedamo, da sta prehrana in kmetijstvo ključna za dosego ciljev trajnostnega razvoja, saj hkrati predstavljata vir izzivov in rešitev za preoblikovanje prehranskih sistemov v trajnostne, pravične in odporne,« je poudarila Buzeti.

Poleg strategij EU imamo tudi nacionalne politike, ki vsebujejo elemente trajnostnega razvoja. Resolucija »Naša hrana, podeželje, naravni viri od leta 2021« tako vključuje zagotavljanje visokih standardov varne in kakovostne hrane, namen projektov, kot so Naša super hrana, svetovni dan čebel ter Lepo je biti kmet pa je spodbujanje pozitivnega odnosa do hrane, pridelovanja hrane in prihodnosti kmetijstva pri potrošnikih.

»V luči novih izzivov pričakujemo, da bo prehranski sistem zagotavljal zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajal podnebnim spremembam ter zagotavljal preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi«, je izpostavila državna sekretarka Buzeti. »Pri zagotavljanju varne hrane moramo okrepiti sodelovanje vseh deležnikov in njihovo vključenost, potrebujemo zanesljive znanstvene nasvete in obveščanje „od vil do vilic“, prav tako pa potrebujemo okrepljen sistem nadzora hrane, povečanje zmogljivosti na področjih znanj, metodologij in podatkov ter odgovorno ravnanje vsakega posameznika.«

V nadaljevanju konference so strokovnjaki razpravljali o tem, kako učinkovito preoblikovati prehransko verigo in zagotoviti prehransko varnost, o načinih za oceno vplivov novih tehnologij na proizvodnjo hrane in krožno gospodarstvo, vključevanju novih tehnologij in znanja v ocene tveganja, povezovanju rezultatov ocene tveganj za ljudi in okolje, uporabi umetne inteligence in strojnega učenja ter obvladovanju komunikacijskih izzivov za sprejemanje učinkovitih odločitev in krepitev zaupanja potrošnikov v preskrbo z varno hrano.