Proračunski prihodki so bili v prvih petih mesecih letos glede na enako lansko obdobje po preliminarnih podatkih nižji za 105 milijonov evrov oziroma za dva odstotka, odhodki pa so za 104 milijone evrov oziroma dva odstotka narasli. Proračunski primanjkljaj je tako v petih mesecih znašal 225 milijonov evrov.

Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir prihodkov, so v prvih petih mesecih dosegli 4,4 milijarde evrov, kar je 0,4 odstotka oziroma 17 milijonov evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Največji del davčnih prihodkov zberemo z davkom na dodano vrednost – v prvih petih mesecih smo z njim zbrali dve milijardi evrov oziroma 4,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Davku na dodano vrednost po obsegu zbranih sredstev sledijo prilivi iz dohodnine, ki so se glede na primerljivo lansko obdobje znižali za 2,2 odstotka na 728 milijonov evrov. Znižanje dohodnine glede na visoko rast plač je posledica sprememb dohodninske zakonodaje in zvišanja sredstev, ki pripadajo občinam in se krijejo iz dohodnine. Ta so se v obravnavanem obdobju zvišala za 75 milijonov evrov.

Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so dosegli 630 milijonov evrov oziroma 15,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. To je posledica tega, da so morali zavezanci doplačati manj davka pri poračunu za leto 2022 kot leto prej pri poračunu za leto 2021.

Prihodki od trošarin so glede na primerljivo obdobje narasli za 22,1 odstotka na 657 milijonov evrov. Glavni del rasti odpade na višje prihodke od trošarin od energentov, kar je v večji meri posledica lanskoletnega odloga plačila trošarin, letošnjega plačila zapadlih obrokov in prilagajanja višine trošarin na motorna olja. Zaradi dviga trošarin na tobačne izdelke tudi v tem segmentu beležimo rast.

Nedavčni prihodki so se znižali za 19,6 odstotka na 242 milijonov evrov, iz Evropske unije pa smo prejeli 444 milijonov evrov oziroma 13,5 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. Do razlike prihaja zato, ker smo lani za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost iz Bruslja prejeli 118 milijonov evrov, letos pa zaenkrat 50 milijonov evrov.

Za investicije smo v državnem proračunu v prvih petih mesecih namenili 390 milijonov evrov oziroma 16,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Še naprej rastejo investicije v železniško infrastrukturo, poplavno varnost, javne zdravstvene zavode in na področju socialnega varstva. 

Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 810 milijonov evrov, kar je en odstotek več kot lani. Ti izdatki so višji zaradi izplačil draginjskega dodatka za otroke in energetskega dodatka za najbolj ranljive skupine prebivalstva, večjega števila upravičencev do državnih štipendij in višjih izdatkov za izvajanje osebne asistence. Rast skupnih transferov je zahvaljujoč še vedno ugodnim razmeram na trgu dela ublažilo zmanjšanje transferov nezaposlenim in odprava turističnih bonov, za katere smo lani izplačali sredstva iz državnega proračuna.

V zdravstveno in pokojninsko blagajno je državni proračun prispeval 618 milijonov evrov oziroma 10,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. 467 milijonov evrov je prispeval v pokojninsko blagajno, je pa to 9,5 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko smo izplačali solidarnostni dodatek za upokojence. Transferi v zdravstveno blagajno so bili v medletni primerjavi višji, saj smo med drugim financirali storitve, opravljene poleg rednega obsega zdravstvenega programa.

Krepijo se tudi izdatki za subvencije; zanje smo v obravnavanem obdobju namenili 414 milijonov evrov oziroma 19,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Za subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom smo namenili 390 milijonov evrov, med drugim zaradi blaženja energetske krize.