Srečanje z naslovom »Ustvarjanje živahnih skupnosti za vse« je potekalo v sodelovanju z beneško pisarno Unesco v palači Zorzi in je sovpadalo z otvoritvijo arhitekturnega bienala 2023 v Benetkah.

Kultura gradnje je neločljivo povezana s procesi v družbi, zato je ne moremo omejiti le na grajeni prostor, ki si ga delimo vsi njegovi uporabniki, dopolnjujejo jo nesnovne vrednote, tudi lepota. V Benetkah, s približno 50.000 prebivalci v zgodovinskem mestnem središču in skoraj 20 milijoni obiskovalcev letno, je razprava o kakovostnem prostoru in bivanju posebej relevantna.

V svojih predstavitvah so Alejandro Aravena (ELEMENTAL), Christian Benimana (MASS Design Group) ter Lyndon Neri in Rossana Hu (Neri&Hu Design) s konkretnimi projekti prikazali, kako se visokokakovostna kultura gradnje izvaja po vsem svetu. Sledila je panelna razprava, v kateri so udeleženci razpravljali o tem, kako lahko vlade, podjetja in civilna družba sodelujejo pri spodbujanju kakovostnega pristopa k načrtovanju, gradnji in upravljanju skupnosti, ki vključuje zgodovino in kulturo, hkrati pa daje prednost cenovni dostopnosti. Jyoti Hosagrahar, namestnica direktorja Unesco Centra za svetovno dediščino, je opozorila, da mesta niso nova, obstajajo in se razvijajo, prilagajajo skozi zgodovino, zato je dediščina vir in repozitorij znanj in idej. Ruth Schagemann, predsednica Sveta arhitektov Evrope (angleško Architects' Council of Europe – ACE), je predstavila angažma arhitektov pri obnovah, ponovni rabi in oživljanju stavbnega fonda ter opozorila na potrebo po večjem angažmaju družbe in javnosti. Predstavnika zasebnih podjetij Holcim in Mott Mac Donald sta govorila o uporabi visokotehnoloških rešitev in podatkovnih baz, pričakovanjih glede krožne gradnje, dekarbonizacije in življenjske dobe materialov ter odgovorih nanje (na primer projekt bivališč za razseljene in ranljive skupnosti Holcim s fundacijo Normana Fosterja, londonsko letališče Stansted in mesto Zürich).

Drugi dan srečanja so člani določili prednostne naloge za prvo leto ter se dogovorili o dejavnostih in rezultatih zavezništva Davos Baukultur. Člani zavezništva so podrobno razpravljali o temah "Cenovna dostopnost in ustvarjanje družbene vrednosti", "Odpornost in prilagajanje podnebnim spremembam" ter "Trajnost in krožnost" in iskali konkretna skupna področja delovanja.

Srečanja se je na povabilo organizatorjev udeležila Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino, obenem članica mednarodne skupine Davoške deklaracije. Sodelovala je pri razpravah o dostopnosti, ki zahteva redefiniranje koncepta in pristopov – po njenem mnenju ne pomeni le ozkega vprašanja socialnih stanovanj, temveč dostopnost kakovostnih bivanjskih, delovnih, skupnostnih prostorov za vse pri načrtovanju, realizaciji konkretnih projektov in oblikovanju sistemskih politik.

Slovenija je med članicami Davoške konvencije iz 2018 in Davoškega zavezništva za kulturo gradnje, h kateri je pristopila s podpisom ustanovne listine januarja 2023.

Preberite si več o podpisu Davoške konvencije.