Skoči do osrednje vsebine

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Vlada se je med drugim opredelila do amandmajev k predlogu rebalansa proračuna za leto 2023, sprejela stališči do mnenj državnega sveta o predlogu rebalansa letošnjega državnega proračuna in o predlogu novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024, in v veljavni Načrt razvojnih programov 2023–2026 proračuna Slovenije uvrstila tri nove projekte bilateralnega razvojnega sodelovanja.

Vlada se je opredelila do vloženih amandmajev k predlogu rebalansa proračuna za leto 2023

Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep, da vloženih amandmajev k predlogu rebalansa proračuna za letošnje leto ne podpira, saj ocenjuje, da so sredstva v predlogu rebalansa proračuna ustrezno načrtovana.


Vlada o mnenju državnega sveta o predlogu rebalansa proračuna

Vlada je na seji odbora za gospodarstvo sprejela stališči do mnenj državnega sveta o predlogu rebalansa letošnjega državnega proračuna in o predlogu novele Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024.

Vlada je v stališčih spomnila, da je ključni razlog za pripravo rebalansa reorganizacija vlade oziroma preoblikovanje resorjev. Pri nekaterih ministrstvih so se spremenila delovna področja, hkrati pa so nastala tudi nova ministrstva. Ker se nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov med drugim zagotavlja preko izvrševanja finančnih načrtov, je vlada pripravila tako imenovani »tehnični« rebalans proračuna.

Glede predloga državnega sveta, naj vlada prisluhne reprezentativnim združenjem občin in poišče ustrezno rešitev za dodatno financiranje občin, vlada pojasnjuje, da se je s povprečnino v višini 700 evrov za leti 2023 in 2024 maksimalno približala občinam in ob drugih draginjskih ukrepih poskušala ublažiti tudi rast njihovih stroškov.

Povprečnina je v preteklih letih iz leta v leto ustrezno rasla. Glede na makroekonomske napovedi za leto 2023 je zato treba ustrezno prilagoditi ekonomske in fiskalne politike za celoten sektor države, med drugim tudi občin. Vlada hkrati ugotavlja, da je finančno stanje občin stabilno in vzdržno, morebitni dodatni ukrepi pomoči države pa bi povzročili negativni učinek na splošni makroekonomski in fiskalni okvir države. Pri izvajanju makroekonomske politike je treba zagotavljati fiskalno stabilnost ter trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj, ki je v interesu države kot celote. Temu cilju morajo biti prilagojene politike vseh štirih blagajn javnega sektorja.

Vlada poleg tega pojasnjuje, da je bil pri sklepanju dogovora o višini povprečnine že upoštevan dvig plač, dogovorjen oktobra lani, prav tako je bila upoštevana inflacija v višini 8,1 odstotka. Vlada meni tudi, da je na odhodke občin pozitivno vplivala določitev najvišje drobnoprodajne cene zemeljskega plina in elektrike, ki velja tudi za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Regulacija bo veljala celo leto 2023. Prav tako je vlada pripravila različne ukrepe za omilitev podražitve vrtcev za starše, višajo pa se tudi pragovi za socialne transferje, ki bodo višji in staršem lažje dostopni.

Glede pomisleka in nestrinjanja državnega sveta o znižanju proračunske rezerve vlada pojasnjuje, da so razlog za to spremenjene okoliščine na področju blaženja posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, saj so bile razmere na trgu energentov ob pripravi sprememb proračuna 2023 bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi razmerami.

Uvrstitev novih projektov v veljavni Načrt razvojnih programov

Na odboru je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2023 – 2026 proračuna Slovenije v skladu s spremembo načrta financiranja uvrstila tri nove projekte bilateralnega razvojnega sodelovanja.

Vlada je v Načrt razvojnih programov uvrstila tri nove projekte, in sicer Trajnostna oskrba z vodo v Gradiški, Sončne elektrarne v Banja Luki in Trajnostna raba gozdov v Adigeni.

Projekta Trajnostna oskrba z vodo v Gradiški in Sončne elektrarne v Banja Luki se bosta izvajala v Bosni in Hercegovini. Gre za projekta zagotavljanja trajnostne oskrbe s kakovostno pitno vodo s hkratnimi prihranki pri porabi električne energije.

Projekt Trajnostna raba gozdov v Adigeni pa se bo izvajal v Gruziji. Gre za drugo fazo obsežnega projekta za ohranjanje in trajnostno rabo ekosistemov in naravnih virov, ki ga izvaja Svetovna organizacija za varstvo narave s pobudo Sklada za ekološke koridorje. Slovenija je že sofinancirala prvo fazo projekta, ki je obsegala popis gozdov, pripravo načrtov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in pašniki, prenos znanja in nabavo gozdarske opreme.

Slovenija osredotoča svojo pomoč v države in področja, kjer je najbolj učinkovita, odraža slovenske primerjalne prednosti in zmogljivosti ter zagotavlja podporo razvojnim prizadevanjem partnerskih držav v skladu z Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (cilji trajnostnega razvoja).

Prerazporeditev pravic porabe v državnem proračunu

Vlada je na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve potrdila prerazporeditev pravic porabe v letošnjem državnem proračunu.

Sredstva splošne proračunske rezervacije v višini približno 3,1 milijona evrov bomo razporedili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za financiranje draginje, in sicer za sofinanciranje stroškov materiala, storitev in dodatnih stroškov dela izvajalcem na področju socialnega varstva.