Na Gospodarski Zbornici Slovenije (GZS) smo obeležili svetovni Dan meroslovja, ko se spominjamo podpisa Metrske konvencije leta 1875 v Parizu. S podpisom te mednarodne pogodbe je bil postavljen pomemben mejnik naše zgodovine. Takrat je bil ustanovljen mednarodni urad za uteži in mere (BIPM) v Parizu, hkrati pa so bili vzpostavljeni osnovni pogoji za poenotenje merskih enot in mednarodno primerljivost merjenj.

Krovna tema letošnjega Dneva meroslovja je bila, Meritve, ki podpirajo globalni prehranski sistem. Poudarek ob Svetovnem dnevu meroslovja leta 2023 je bil tako na številnih merilnih izzivih, ki jih je treba zagotoviti, da bo prehranski sistem deloval. Povezovanje in sodelovanje z vsemi deležniki pa je ključno, da lahko odgovorimo na vse zastavljene izzive s katerimi se na področju prehranskega sistema srečujemo v sodobni družbi. Zato sta Dan meroslovja že drugo leto zapored skupaj organizirala Urad Republike Slovenije za meroslovje in GZS, sekcija SiMER, ki povezuje proizvajalce, uporabnike ter zastopnike merilne opreme in je medsektorska organizacijska enota v okviru Zbornice elektronske in elektroindustrije na GZS.

Udeležence dogodka je v uvodu v imenu ministra za gospodarstvo, turizem in šport pozdravil državni sekretar mag. Dejan Židan, ki  je pohvalil uspešnost delovanja slovenskega meroslovnega sistema na evropski ravni in njegovo aktivno vlogo pri pripravi številnih novih predpisov na mednarodni ravni. Pomen meroslovja v našem okolju se odraža tudi po tem, da se na letni ravni v Republiki Sloveniji na podlagi meritev ustvari najmanj za letni proračun RS prihodkov, pri čemer ta številka z razvojem še narašča. Meroslovje pa je vse bolj pomembno tudi za zagotavljanje kakovosti življenja, kjer je poleg digitalizacije vedno bolj pomembna tudi kakovost hrane.

Zagotavljanje zdrave in cenovno dostopne hrane je eden izmed ključnih izzivov držav po vsem svetu. S temi izzivi se srečujejo tako kmetje in drugi proizvajalci hrane, veletrgovci in trgovci, ki dobavljajo hrano potrošnikom na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni. V letu 2021 je bila trgovina s hrano vredna 22 bilijonov dolarjev in je predstavljala kar 20 procentni delež svetovne trgovine. Merjenja na področju prehrane in prehranske verige so odločilna za kakovost hrane ter konkurenčnost ponudnikov. Zato je letošnja tema Dneva meroslovja posvečena prav izzivom merjenj za zagotavljanje zdrave in cenovno dostopne hrane.«

Na Dnevu meroslovja so svoja bogata strokovna znanja s področja meritev, ki podpirajo globalni prehranski sistem preko predavanj s številčno publiko delili strokovnjaki iz raziskovalnih inštitucij – nosilcev nacionalnih etalonov, ki na svojih področjih priznanja predstavljajo najboljše merilne zmogljivosti v državi in gospodarstvo, ki njihova znanja prenaša v proizvodnje procese z namenom zagotoviti čim višjo kakovost, dodano vrednost in biti konkurenčen na zahtevnem globalnem trgu:

• prof. dr. Igor Pušnik, vodja kakovosti Laboratorija za metrologijo in kakovost, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, Meritve temperature in vlage za zagotavljanje varnosti hrane.
• Vasilij Valenčič, Znanstveno raziskovalno središče Koper, Inštitut za oljkarstvo, Akreditacija metode senzoričnega ocenjevanja oljčnega olja.
• dr. Nives Ogrinc, vodja skupine za Organsko Biogeokemijo, Institut Jožef Stefan, Izotopske tehnike ter njihova uporaba pri sledljivosti in kakovosti živil.
• Dušanka Škrbić, vodja sektorja za meroslovni nadzor, Urad RS za meroslovje, Meritve na področju količinske kontrole predpakirane hrane.
• Janez Kešnar, vodja skladnosti in standardov v Pivovarni Laško Union d.o.o., Kontrola volumna predpakiranih proizvodov na polnilnih linijah v Pivovarni Laško.

Vsi predavatelji so neglede na področje dela poudarili, da so meritve na področju prehrane izredno pomembne saj ne samo, da z njimi zagotavljajo kakovost rane, ampak tudi ščitijo zdravje in življenja vseh ljudi.  

Sodeč po številčni udeležbi, številnih vprašanjih ter zanimivih razmišljanjih s strani publike je dogodek še dodatno potrdil, kako pomembno vlogo nosi meroslovje v našem življenju in kako veliki so izziv miritev na področju prehrane v sodobni družbi. Prav iz tega naslova so Združeni narodi med cilje trajnostnega razvoja vključili tudi cilj sveta brez lakote in splošnega dostopa do čiste vode, saj izčrpavanje naravnih virov in gromozanske podnebne spremembe, ki smo jim priča predstavljajo velik izziv tudi za globalni prehranski sistem.