Skoči do osrednje vsebine

Mednarodni dan zdravja rastlin – zdrave rastline so pogoj za življenje

Ob mednarodnem dnevu zdravja rastlin je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) organizirala srečanje, na katerem so predstavili delo strokovnih služb in inšpektorjev pri preprečevanju vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin ter vlogo posameznikov pri ohranjanju zdravih rastlin.

Srečanja, ki ga je UVHVVR organizirala v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije (GIS), se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Darij Krajčič. Uvodoma izpostavil, da ogroženost zdravja rastlin ni problem posameznikov, temveč izziv, ki ga je treba obravnavati na svetovni ravni. »Prav zaradi ozaveščanja o pomenu zdravih rastlin ter o boleznih in škodljivcih, ki jih ogrožajo, je Organizacija združenih narodov 12. maj razglasila za mednarodni dan zdravja rastlin. Današnji dan je priložnost, da opozorimo na pomen zdravja rastlin in da posameznike ozaveščamo, kako lahko vsak od nas prispeva k temu, da rastline ostanejo zdrave.«

Tudi varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci je v luči podnebnih sprememb, globalne trgovine in potniških potovanj vedno bolj aktualno, je poudaril državni sekretar, gozd pa zaradi svoje kompleksnosti zahteva drugačne pristope zdravstvenega varstva kot kmetijstvo.

Po besedah namestnika generalnega direktorja UVHVVR dr.Jerneja Drofenika je pomembnost varstva in zdravja rastlin iz leta v leto večja, saj podnebne spremembe prinašajo nove škodljivce in bolezni, kar se posledično odraža na zdravju rastlin. »Skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo to spoznali že pred leti in zato temu področju namenili dodatna sredstva. Tudi zakonodaja je v zadnjem času začela omejevati načine varstva rastlin – ponekod upravičeno - tako da so pred nami veliki izzivi.«

Ob tej priložnosti se je namestnik direktorja UVHVVR zahvalil Gozdarskemu inštitutu za odlično sodelovanje z željo, da bi se v prihodnosti še okrepilo tako v finančnem kot kadrovskem smislu.

Zbrane je pozdravila še direktorica GIS dr. Nike Krajnc, ki je izrazila zadovoljstvo, da je mesto srečanja ravno GIS, saj so tudi gozdarji in drugi strokovnjaki GIS in Zavoda za gozdove Slovenije v zadnjih letih močno vključeni v prizadevanja za varovanje zdravja rastlin. Le zdravi gozdovi lahko namreč zagotavljajo vse svoje funkcije - med drugim čisto vodo, biotsko pestrost in blaženje podnebnih sprememb.

V nadaljevanju so v petih sklopih predstavili različne vidike zdravja rastlin. Dr. Alenka Zupančič (UVHVVR) je predstavila pomen globalnega ohranjanja zdravih rastlin, karantenske organizme, ki so prisotni v sosednjih državah, ter preventivno delovanje za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin ter možne fitosanitarne ukrepe po najdbi škodljivega organizma. Predstavila je tudi organizacijo delovanja zdravstvenega varstva v Sloveniji ter način in usklajenost delovanja fitosanitarnih služb na ravni Evropske unije.

Dr. Blaža Nahtigal (UVHVVR) je izpostavila pomen zdravih rastlin za prehransko varnost in trajnostne prehranske sisteme. Predstavila je pristop »Eno zdravje (angleško One Health)«, ki temelji na spoznanju, da se zdravje ljudi, živali in rastlin ter njihovo skupno okolje prepletajo. Čeprav je zdravje rastlin ključnega pomena za zdravje ljudi in živali ter vpliva na okolje, ljudi in živali, je v pristopu »Eno zdravje« pogosto spregledano.

Primož Pajk (UVHVVR), dr. Barbara Piškur in Simon Zidar (oba GIS) so predstavilli delo fitosanitarnega preglednika, katerega namen je ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov oziroma skladnosti s fitosanitarnimi predpisi. Z opazovanjem in spremljanjem rastlin, rastlinskih proizvodov in ostalih predmetov se v okviru programov preiskav izvajajo vizualni pregledi, vzorčenja in testiranja na navzočnost karantenskih škodljivih organizmov.

Alenka Pivk (UVHVVR) je udeležencem predstavila delo in naloge fitosanitarnih inšpektorjev ter opisala izvedbo, obseg in namen uradnega nadzora, mag. Iris Škerbot (UVHVVR) pa je predstavila integriran pristop k varstvu rastlin, kjer gre za optimalno kombinacijo različnih ukrepov. Pomembno mesto imajo preventivni ukrepi, ki jih dopolnjujejo alternativne metode varstva rastlin in uporaba fitofarmacevtskih sredstev za profesionalno uporabo. V razvoj alternativnih metod varstva rastlin ter optimalnih kombinacij različnih ukrepov so v zadnjih letih usmerjene številne raziskave, katerih rezultati že zagotavljajo praktično uporabne rešitve.