Minister za obrambo Marjan Šarec je pozdravil poslance Odbora Državnega zbora RS za obrambo na njihovem prvem obisk v sistemu zaščite in reševanja, ki je, kot je dejal, prav tako pomemben za varnost države kot vojaški. Njihov obisk na Upravi za zaščito in reševanje so zato združili s prikazom opreme, s katero razpolagajo enote za zaščito in reševanje v Republiki Sloveniji na državni in regionalni ravni in se nahaja v Državnem logističnem centru Roje. Ob tem je minister izpostavil številne ukrepe v okviru sistema, od obsežnih nakupov opreme, ki jih izvajamo s pomočjo sredstev EU, ter izgradnje nacionalnega centra zaščite in reševanja na Igu pri Ljubljani s sežanskim podcentrom za požare v naravnem okolju, za katerega bo razpis objavljen še ta mesec, in podcentrom za poplave v Severovzhodni Sloveniji. Minister Marjan Šarec je opozoril tudi na dopolnitve in posodobitve več državnih načrtov za pripravljenost in odzivanje, ki jih s ciljem čim hitrejšega in učinkovitejšega odzivanja enot zaščite in reševanja ter vključitvi vseh potrebnih razpoložljivih enot in kapacitet v intervencijo pripravljajo na Upravi za zaščito in reševanje.

Vodstvi ministrstva in uprave sta v Državnem logističnem centru Roje poslancem predstavili Enoto za hitre reševalne intervencije EHI, ki se ob večjih nesrečah nemudoma odzove, ter enoti, ki sta v evropskem naboru za posredovanje v primeru naravnih nesreč. To sta jamarska enota in Enota za prečrpavanje večjih količin vode (angleško High Capacity Pumping – SI HCP), ki je bila zadnji konec tedna aktivirana tudi ob poplavah v Trbovljah.

V drugem delu tehnične predstavitve so poslancem pokazali opremo, ki je bila pretežno financirana iz evropskih kohezijskih sredstev v finančnem obdobju 2014-2020, in del že dobavljene opreme iz finančne perspektive 2021-2027, s katero razpolaga Uprava za zaščito in reševanje. Slednja oprema izhaja iz ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe, del opreme pa je namenjen preprečevanju in zmanjševanju škode ob poplavah v Republiki Sloveniji. Tako je bilo lani dobavljenih 40 kamionov s specifičnimi specialnimi kontejnerji in opremo za delovanje ob poplavah, poslanci pa so danes videli tri četrtine vse tipizirane opreme, ki bo kupljena do konca letošnjega oziroma do sredine naslednjega leta in bo s ciljem učinkovitega odzivanja razdeljena lokalnim skupnostim. Vrednost tega projekta je skoraj 35 milijonov evrov, od tega je 25 milijonov evrov iz naslova evropskih sredstev in slovenske udeležbe.

Poslanci so si ogledali tudi opremo, ki je namenjena predvsem enoti za tehnično reševanje v primeru potresov. Navedena enota je pri nas prva začela uporabljati tako imenovani samonakladalni kontejnerski sistem, ki ga zdaj v sistem zaščite in reševanja množično uvajamo. Pokazali pa so jim tudi objekt s popolnoma novim sodobnim paletnim regalnim skladiščem z evropskimi strateškimi rezervami zalog medicinskih sredstev in osebne zaščitne opreme rescEU, ki je še z osmimi tovrstnimi skladišči po Evropi na razpolago EU ob večjih nesrečah. Ob tem je vodstvo uprave predstavilo projekt iz naslova evropskih strateških zalog, za katerega so pogodbo podpisali februarja letos in se nanaša na 250 nastanitvenih kapacitet z mobilnim sestavom ter povsem energetsko in drugače samooskrbnih. Slovenija je v tem projektu skupaj še s šestimi državami.

Na sedežu uprave je vršilec dolžnosti generalnega direktorja Leon Behin poslancem s sodelavci predstavil organiziranost sistema za zaščito in reševanje ter uprave. Poudarek na predstavitvi je bil tudi na Načrtu za okrevanje in odpornost, ki predvideva izgradnjo nacionalnega centra zaščite in reševanja na Igu pri Ljubljani s podcentroma v Sežani in v Severovzhodni Sloveniji. Predstavili so tudi pripravo ocen tveganja za različne nesreče, ki jih na upravi intenzivno pripravljajo in so podlaga za dopolnitve državnih načrtov za pripravljenost in odzivanje. Trenutno sta v zaključni fazi načrta v primeru radiološkega, biološkega ali kemičnega onesnaženja ter v primeru terorističnega napada, v pripravi so dopolnitve državnega načrta za požar v naravnem okolju in nekaterih drugih načrtov, spreminjajo tudi način vodenja intervencij, in sicer tako da bodo imeli štabi Civilne zaščite veliko večji vpliv za 
takojšen in koordiniran odziv reševalnih struktur.

Poslanci so obisk končali v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije na Igu, kjer so se seznanili z nalogami in organizacijo centra in Gasilske šole, ogledali pa so si tudi prikaz gašenja v vroči celici.