Iz te skupnosti se je razvila današnja Evropska unija. Ni naključje, da dan evropske enotnosti praznujemo na dan praznika zmage nad nacizmom in fašizmom, ko se je v Evropi uradno končala druga svetovna vojna in je zaveza k spoštovanju univerzalnih vrednot svobode, demokracije in človekovih pravic postala temelj nove Evrope.
Kot je zapisano v preambuli Pogodbe o Evropski uniji, se države Evrope v Evropsko unijo povezujejo upoštevajoč zgodovinski pomen konca razdeljenosti evropske celine in potrebo po oblikovanju trdnih temeljev za graditev prihodnje Evrope. Z grozovito agresijo Rusije v Ukrajini pa je pomembnost miru in enotnosti v Evropi še toliko bolj v ospredju.

Evropska unija je danes še veliko več kot skupnost miru, demokracije in vladavine prava. Je največji enotni trg na svetu, ki ponuja državljankam in državljanom, da živijo, študirajo ali delajo kjerkoli v EU. Kot državljan EU ima državljan vsake države članice EU pravico, da je za namen zaposlovanja, socialne varnosti in obdavčitve v drugi državi članici obravnavan enako kot državljani te države. Zaradi pravil o gostovanju lahko državljani EU v drugi državi članici uporabljajo telefonske in spletne storitve brez dodatnih stroškov. Gre za zadeve, ki se nam morda danes zdijo samoumevne. Vendar gre dejansko za velik uspeh povezovanja evropskih držav v Evropsko unijo.

Slovenija je že junija 1991, ko je postala neodvisna in samostojna država, v svoje strateške dokumente zapisala cilj polnopravnega članstva v EU. Članica EU je skupaj z devetimi državami postala 1. maja 2004. S tem je Slovenija tudi uradno postala del evropskega doma. Pridobila je pravico do soodločanja in soustvarjanja evropskih pravil in politik. Slovenski državljani in podjetja imajo neoviran dostop do evropskih držav in trgov. V evropskem proračunu so Sloveniji v trenutnem proračunskem okviru 2021-2027 na voljo sredstva v višini več kot 10 mrd evrov, poleg tega pa je v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost Sloveniji na voljo še več kot 4 milijarde nepovratnih sredstev in posojil.

In kar ni najmanj pomembno: slovenščina je s članstvom postala uradni jezik Evropske unije. Biti v Evropski uniji namreč ne pomeni ne biti Slovenec. Ravno nasprotno: s članstvom v EU je Slovenija pridobila številne možnosti promoviranja in varovanja svoje kulture in jezika.

Članstvo v EU ne nudi le prednosti, ampak tudi nalaga odgovornost. Odgovornost za proaktivno in konstruktivno sodelovanje pri oblikovanju politik v EU na način, ki ščiti interese Slovenije. Odgovornost oblikovanja ustreznih projektov in črpanja sredstev iz evropskega proračuna, ki so na voljo Sloveniji. Odgovornost pa je potrebna tudi pri (za)varovanju temeljnih vrednot in svoboščin, ki so, kljub temu, da živimo v 21. stoletju, še vedno vsakodnevno ogrožene. Tudi v Evropski uniji. Med zadeve, za katere se je vredno truditi, je tudi ohranitev območja brez nadzor na mejah, Schengenskega območja. Slednji je eden izmed največjih uspehov Evropske unije, vendar kljub nedavni širitvi na Hrvaško še vedno ne deluje, kot bi moral.

Dan Evrope je dan enotnosti, prijateljstva, solidarnosti in uspeha konstruktivnega povezovanja v korist vseh. Skupaj smo močnejši in skupaj lahko naredimo več. Pravzaprav, moramo narediti več. To je še toliko bolj pomembno danes, ko se v bližini odvijajo vojne, ko podnebne spremembe ogrožajo kakovost našega bivanja in ko se tudi naši državljani soočajo z draginjo osnovnih življenjskih potrebščin in drugimi posledicami ruske agresije v Ukrajini.

Dan Evrope je tudi dan zmage nad nacizmom in fašizmom, je opomin na to, kako si moramo vsak dan prizadevati, da skupaj gojimo vrednote demokracije, svobode in medsebojnega spoštovanja. Zato naj sklenem s še vedno aktualno mislijo Schumanove deklaracije: "Miru ni mogoče zagotoviti brez ustvarjalnih prizadevanj, sorazmernih z nevarnostmi, ki ga ogrožajo." Zato velja: pogumno naprej, Slovenija, pogumno naprej, Evropa!