Uredba prinaša novosti za nosečnice in zagotavlja finančna sredstva za izvajanje novega pravilnika, ki ureja poklicne bolezni

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023 (Uredba).

V skladu Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pristojne zbornice, združenja zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, vsako leto dogovorijo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, in določijo obseg sredstev. Ker dogovor med deležniki ni bil sklenjen do konca novembra 2022, je izdala Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023.

Z Uredbo se zagotavlja financiranje presejalnih testiranj, ki zmanjšujejo možnost prezgodnjih porodov, preprečujejo okužbe ali smrt novorojenca ter ugotavljanje kasnega zastoja plodove rasti. Ureja pa se tudi financiranje prepoznavanja poklicnih bolezni. To so bolezni, ki jih povzroča dolgotrajno izpostavljanje delavcev določenim delovnim okoljem, kemikalijam ali drugim škodljivim dejavnikom, povezanim z delovnim mestom. Te bolezni so lahko izjemno nevarne in lahko povzročijo hude zdravstvene težave, invalidnost ali celo smrt.

V Uredbi so opredeljene tudi najnujnejše širitve programov zdravstvenih storitev, in sicer zobozdravstvena oskrba varovancev s posebnimi potrebami, otroško in preventivno zobozdravstvo ter hospitalna obravnava otrok in mladostnikov z odvisnostjo od prepovedanih substanc. Prav tako se opredeljujejo nerealizirani programi Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov oziroma Centrov za duševno zdravje odraslih glede na nerealizirane programe v letu 2022.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Slovenija podpira ustanovitev registra škode, nastale zaradi agresije Ruske federacije na Ukrajino

Od 16. do 17. maja bo v Reykjavíku potekal 4. vrh voditeljev držav in vlad Sveta Evrope, ki se ga bo v imenu Republike Slovenije udeležila predsednica Nataša Pirc Musar z delegacijo. Bistvena politična sporočila 4. vrha bodo:

•  konsolidacija Sveta Evrope po izključitvi Ruske federacije s 16. marcem 2022 zaradi njene agresije na Ukrajino;
• izkaz pomoči in podpore Ukrajini, vključno pri uveljavljanju odgovornosti Ruske federacije, s podporo ustanovitve registra škode, nastale zaradi agresije Ruske federacije na Ukrajino;
• potrditev vodilne vloge Sveta Evrope kot varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin na evropski celini in kot oblikovalca standardov za soočanje s trenutnimi in nastajajočimi izzivi.

Slovenija podpira pridružitev k Razširjenemu delnemu sporazumu o registru škode, nastale zaradi agresije Ruske federacije na Ukrajino. Register, če bo ustanovljen, bo deloval kot platforma za medvladno sodelovanje. Po okvirnih izračunih naj bi vzpostavitev in delovanje registra stala približno 7 milijonov evrov letno, minimalni prispevek za Slovenijo, če se mu pridruži kot sodelujoča ali pridružena članica, pa bi znašal okvirno 25 tisoč evrov.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Vlada podpira sprejem deklaracije o spominu na gladomor v Ukrajini

Vlada Republike Slovenije je pozdravila pobudo Državnega zbora Republike Slovenije za sprejem Predloga deklaracije o spominu na množični poboj z lakoto - genocid v Ukrajini, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev 31. marca 2023.

Vlada se strinja z opredelitvijo množičnega poboja z lakoto v Ukrajini – gladomora kot genocida, pri čemer poudarja, da gre v predlogu deklaracije za izkaz politične opredelitve gladomora v Ukrajini kot genocida. V letih 1932 in 1933 je stalinistični režim s prisilno kolektivizacijo in razlastninjenjem ukrajinskih kmetov ter z namernim zasegom pridelkov, umetno ustvaril lakoto in povzročil trpljenje in smrt milijonov Ukrajincev ter tudi mnogih prebivalcev Belorusije, Kazahstana, Moldavije in drugod.

Obeleževanje 90. obletnice gladomora poteka v času, ko Rusija že več kot leto dni izvaja vojaško agresijo na Ukrajino in krši njeno suverenost in ozemeljsko celovitost, kar Slovenija najostreje obsoja. Rusija namerno uničuje civilno in kritično infrastrukturo v Ukrajini, vključno s kmetijskimi objekti in kmetijskimi površinami, pleni ukrajinske zaloge žita ter otežuje izvoz žita v najbolj ogrožene države, s čimer povzroča svetovno prehransko krizo.

Vlada zato podpira ozaveščanje o grozotah stalinističnega režima z namenom, da se tovrstna grozodejstva nikoli več ne dopustijo. S tem se ohranja spomin na vse žrtve gladomora in izraža solidarnost z družinami žrtev.

Slovenija se bo s sprejemom deklaracije, ki opredeljuje gladomor kot genocid, pridružila trinajstim državam članicam Evropske unije in dvanajstim državam, ki niso članice EU. Stališče podpirajo: Avstralija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, Islandija, Kanada, Kolumbija, Češka, Ekvador, Estonija, Gruzija, Francija, Nemčija, Madžarska, Irska, Latvija, Litva, Mehika, Moldavija, Paragvaj, Peru, Poljska, Portugalska, Romunija, Vatikan.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve