Skoči do osrednje vsebine

Pozornost, učenje, dostopnost, odziv

Medvrstniško nasilje na spletu (ang. cyberbullying) je ena najbolj razširjenih oblik nasilja med mladimi. Opredeljeno je kot »namerne, ponavljajoče se škodljive prakse, naperjene proti žrtvi prek uporabe računalnikov, mobilnikov in drugih elektronskih naprav«.
Ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh nagovorila navzoče

Ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh nagovorila navzoče

Surovost v izražanju in nasilje na spletu naraščajo. V iskanju odgovorov, kaj lahko storimo in česa se moramo naučiti starejši ter kako znanje in izkušnje prenesti mladim, smo v ponedeljek, 8. maja, izvedli delavnico o medvrstniškem nasilju na spletu.

Na srečanju smo skupaj s strokovnjaki opozorili na medvrstniško nasilje na spletu, njegovih posledicah, spregovorili o možnih vzrokih ter razmislili, kako tovrstno vedenje preprečiti. Ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh se je sledeč napotilu, da moramo biti starejši za zgled, če hočemo, da se mladi obnašajo na spletu odgovorno in ne posnemajo slabih vzorcev, med drugim opravičila mladim, ker smo jim starejši trenutno slab zgled. Vendar ne vsi, kakor tudi vsi mladostniki na spletu niso nasilni. Med drugim je opozorila, da ažurno in jasno odzivanje na nasilje zmanjšuje pojavnost nasilja in deluje preventivno, da proti nasilnežu ne ukrepamo z nasiljem, saj nasilje običajno povzroči še več nasilja in da je naša dolžnost prijaviti nasilje, saj umikanje pogleda, molk ali nedejavnost v takem primeru pomenijo krepitev nasilja.

Izr. prof. dr. Dan Podjed, višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU, je opomnil: »Digitalni svet je neločljivo prepleten s fizičnim, nasilje pa se preliva iz enega sveta v drugega. Pri tem imajo starši, vzgojitelji, učitelji, prijatelji, vrstniki in skrbniki ter šole in druge ustanove pomembno vlogo. Morda ni ključen problem v nasilnih filmih in igrah, ki jih igrajo in gledajo mladi, temveč v agresivnih besedah in vsebinah, ki se širijo tudi po Facebooku in Twitterju, torej omrežjih, ki jih uporabljajo predvsem starejše generacije. Zaradi objav, ki niso fikcija, temveč resničnost, postaja družba vse bolj atomizirana, razdeljena, nepovezana in tudi nasilna.«
»Gre za izziv v prihodnosti in pomembno problematiko, ki je nikakor ne smemo spregledati ali minimalizirati. Menim, da moramo sočasno s pozivi k digitalizaciji mlade s konstantnimi preventivnimi dejavnostmi v šoli in doma senzibilizirati in ozaveščati, da je spletno nasilje realno in nevarno ter jih sistematično opolnomočiti za ukrepanje, če sami postanejo žrtve ali priče spletnega nasilja,« je spomnila Maja Keršič, svetovalna delavka na osnovni šoli Antona Ingoliča Spodnja Polskava. 

Dr. Barbara Brečko, Fakulteta za družbene vede, je opomnila, da se med šolskimi deležniki porajajo dileme, dvomi in vprašanja, kako se je z njimi mogoče spopasti. Šole, šolski strokovni delavci in vsi, ki se ukvarjajo z mladimi, potrebujejo nove kompetence za prepoznavanje, obravnavanje in preprečevanje spletnega nasilja ter za varno in ustrezno ukrepanje, ko njihovi učenci postanejo žrtve, storilci ali opazovalci.

Državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin je poudarila, da je pri vsakem nasilju, še posebno medvrstniškem, izredno pomembno osveščanje o njegovi nesprejemljivosti, pa tudi zaznava in prepoznava nasilja ter takojšnje ukrepanje in prijava. Internet in razširjenost mobilnih naprav prinašata nove dimenzije nasilja. Policija veliko pozornost namenja preventivnim objavam in sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami na področju ozaveščanja o nasilju in vzpodbuja k prijavi vseh oblik nasilja. Ministrstvo za notranje zadeve je za preprečevanje nasilja nedavno ustanovilo medresorsko delovno skupino za obravnavo vseh vrst nasilja, ki jo bo vodila državna sekretarka na ministrstvu Helga Dobrin. Naloga delovne skupine je izboljšati postopke, narediti pregled in predlagati izboljšave, ko žrtev prijavi nasilje.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je predstavljal dr. Borut Čampelj z mislijo, da bi morali mladi prevzemati odgovornost za svoja dejanja, krepiti digitalne kompetence in vložiti energijo, da spremenijo svoja obnašanja, kadar je treba.

Mojca Štruc, vodja Sektorja za digitalno vključenost na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, je izpostavila, da z digitalno preobrazbo izboljšujemo kakovost življenja prebivalcev. S sodobnimi tehnologijami lahko to dosežemo, vendar jih moramo znati uporabljati ter ob tem skrbeti tudi za vzgojo in vrednote, ki morajo ostati v digitalnem okolju enako usmerjene v človeka, kot so v fizičnem okolju.

Dr. Katja Košir, Filozofska fakulteta UM, je kot psihologinja opomnila, da za učinkovito spoprijemanje s spletnim nasiljem otroci in mladostniki potrebujejo podporo kompetentnih odraslih, vendar pa raziskave kažejo, da se otroci in mladostniki zaradi stisk, povezanih z opazovanjem ali doživljanjem medvrstniškega nasilja, relativno redko obračajo na odrasle – za spletno nasilje to velja še v večji meri. Za učinkovito preprečevanje medvrstniškega nasilja je ključno dobro medresorsko sodelovanje ter okrepitev vzgojne funkcije šole.

Vsa prizadevanja proti nasilju na spletu prežema troje napotil: da ažurno in jasno odzivanje na nasilje zmanjšuje pojavnost nasilja in deluje preventivno; da proti nasilnežu ne ukrepamo z nasiljem, saj nasilje običajno povzroči še več nasilja; da je naša dolžnost prijaviti nasilje, saj umikanje pogleda, molk ali nedejavnost v takem primeru pomenijo krepitev nasilja. Današnji dogodek  ni odgovoril na vsa pereča vprašanja, vendar pa je pomemben korak k prizadevanjem, da v prihodnosti spletnega nasilja ne bi več bilo.

Video posnetek celotnega dogodka najdete na Youtube povezavi

 

Mojca Štruc, dr. Katja Košir, dr. Borut Čampelj, dr. Barbara Brečko, Maja Keršič, Helga Dobrin, Mitja Sagaj

Mojca Štruc, dr. Katja Košir, dr. Borut Čampelj, dr. Barbara Brečko, Maja Keršič, Helga Dobrin, Mitja Sagaj