Skoči do osrednje vsebine

Predstavitev posebnosti slovenskega kmetijstva v luči prihajajoče nove zakonodaje na področju trajnostne rabe fitofarmacevstkih sredstev

V okviru sprejemanja nove zakonodaje EU na področju trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev je na povabilo ministrice Irene Šinko Slovenijo obiskala delegacija Evropske komisije pod vodstvom namestnice generalne direktorice za zdravje in varnost hrane Claire Bury.
Ministrica in namestnica stojita pred gradom in se fotografirata.

Ministrica Irena Šinko in namestnica generalne direktorice za zdravje in varnost hrane Claire Bury. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

1 / 3

Namen obiska delegacije Evropske komisije je bila seznanitev problematike izvajanja obveznosti na terenu samem, kot izhajajo iz predloga uredbe. V okviru obiska med 19. in 21. aprilom je bilo delegaciji predstavljeno stanje v Sloveniji, konkretni primeri na terenu, v okviru katerih je bilo mogoče videti in razumeti, kako Slovenija že sedaj izpolnjuje številne zahteve in bi predlog uredbe EU zelo negativno posegel v kmetijstvo in razvoj podeželja ter prehransko varnost. Ogled je potekal na območju Nature 2000 v Vipavski dolini ter Krasu, kjer prevladuje vinogradništvo in na kmetijsko intenzivnejšem območju Ljubljanskega barja ter na vodovarstvenem območju v okolici Jabelj.

S predlogom uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, ki je bil objavljen junija 2022, se zasleduje cilja, napovedana v Strategiji »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem in sicer zmanjšanje uporabe in tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev za 50 % ter zmanjšanje uporabe in tveganja nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev za 50 % do leta 2030.

Predlog je bil predstavljen na Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo julija 2022, trenutno poteka obravnava na ravni delovne skupine Sveta EU za pesticide. Že v obdobju priprave zakonodajnega predloga uredbe so številne države članice, vključno s Slovenijo, opozarjale na problematične vidike napovedanega predloga. Med drugim je bilo izpostavljeno pomanjkanje učinkovitih alternativ kemičnim fitofarmacevtskim sredstvom in na neupoštevanje strukture in intenzivnosti kmetijske proizvodnje posamezne države članice pri zastavljenih ciljih. Najbolj problematična je popolna prepoved rabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na t.i. občutljivih območjih, kar bi v Sloveniji prizadelo 40 % kmetijskih zemljišč v uporabi, kar je Slovenija izpostavila že na treh bilateralnih sestankih s Komisijo.

V okviru obiska predstavnikov evropske Komisije je bilo organizirano tudi srečanje s predstavniki nevladnih institucij s področja kmetijstva, ki so delegaciji Komisije lahko predstavili tudi svoja stališča glede predloga uredbe ter prisluhnili odzivom.