Vlada je letos reorganizirala državno upravo. Pri nekaterih ministrstvih so se spremenila delovna področja, hkrati pa so nastala tudi nova ministrstva. Ker je nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov možno zagotoviti le tako, da imajo ti svoj finančni načrt, je vlada pripravila tako imenovani tehnični rebalans proračuna.

Trenutno veljavni proračun je pripravljen na podlagi jesenske gospodarske napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter ocene prihodkov za leto 2022, ob pripravi rebalansa pa so upoštevana posodobljena makroekonomska izhodišča iz pomladanske gospodarske napovedi za leto 2023 in proračunska realizacija v prvih treh mesecih letošnjega leta.

Prihodki v predlogu rebalansa so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 1,7 odstotka oziroma 233 milijonov evrov, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem iz naslova dohodnine, pri čemer je padec prihodkov iz naslova dohodnine, ki pripada državnemu poračunu, posledica dogovora Vlade Republike Slovenije z združenji občin, s čimer je bila povprečnina zvišana na 700 evrov za leti 2023 in 2024. Nižji prihodki od jesenske napovedi bodo tudi iz davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO), kar je posledica nižjega poračuna DDPO za leto 2022, ki ga je Finančna uprava Republike Slovenije izračunala na podlagi oddanih obračunov DDPO za leto 2022. In nenazadnje nižji prihodki iz proračuna Evropske unije, pri čemer gre le za spremembo dinamike prihodkov iz naslova perspektive 2014-2020 (zadržanje 167 milijonov do leta 2025) in perspektive 2021-27, ne pa za izgubo sredstev.

Odhodki v rebalansu so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 3,6 odstotka oziroma 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje. Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi, zato je vlada sredstva za ta namen ustrezno prilagodila. Znižala je tudi načrtovano rezervo za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov pa je znižala tudi načrtovane izdatke iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027.

Načrtovani primanjkljaj je glede na sprejeti proračun tako nižji za 376 milijonov evrov in znaša 2,94 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

Vlada se zaveda, da bodo prihodnje leto znova v veljavi fiskalna pravila, zato moramo javne finance upravljati preudarno, čemur sledimo tudi z nižjim načrtovanim primanjkljajem.

Zaradi nemotenega izvrševanja proračuna je vlada sprejela tudi predlog novele Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Spremembe se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost, kar bo, ne glede na morebitne zamike pri doseganju mejnikov, omogočalo učinkovito črpanje sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost.

Novela določa tudi obseg dopustnega zadolževanja države za letošnje leto, in sicer se to z dosedanjih 4,97 milijarde evrov znižuje na 4,17 milijarde evrov. Največji obseg dopustne zadolžitve države se namreč določi na podlagi bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter odplačila glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu.