Skoči do osrednje vsebine

46. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na današnji seji potrdila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023, ki sledi reorganizaciji vlade in znižuje odhodke za 609 milijonov evrov. Sprejela je tudi predlog novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki naj bi povečal učinkovitost postopkov.

Vlada je potrdila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023, ki sledi reorganizaciji vlade. Prihodki bodo po načrtih dosegli 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov. Glede na sprejeti proračun odhodke znižujemo za 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje. Vlada je letos reorganizirala državno upravo. Pri nekaterih ministrstvih so se spremenila delovna področja, hkrati pa so nastala tudi nova ministrstva. Ker je nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov možno zagotoviti le tako, da imajo ti svoj finančni načrt, je vlada pripravila tako imenovani tehnični rebalans proračuna. Trenutno veljavni proračun je pripravljen na podlagi jesenske gospodarske napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter ocene prihodkov za leto 2022, ob pripravi rebalansa pa so upoštevana posodobljena makroekonomska izhodišča iz pomladanske gospodarske napovedi za leto 2023 in proračunska realizacija v prvih treh mesecih letošnjega leta. Prihodki v predlogu rebalansa so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 1,7 odstotka oziroma 233 milijonov evrov, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem iz naslova dohodnine, pri čemer je padec prihodkov iz naslova dohodnine, ki pripada državnemu poračunu, posledica dogovora Vlade RS z združenji občin, s čimer je bila povprečnina zvišana na 700 evrov za leti 2023 in 2024. Nižji prihodki od jesenske napovedi bodo tudi iz davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO), kar je posledica nižjega poračuna DDPO za leto 2022, ki ga je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) izračunala na podlagi oddanih obračunov DDPO za leto 2022. In nenazadnje nižji prihodki iz proračuna Evropske unije, pri čemer gre le za spremembo dinamike prihodkov iz naslova perspektive 2014-2020 (zadržanje 167 milijonov do leta 2025) in perspektive 2021-27, ne pa za izgubo sredstev. Odhodki v rebalansu so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 3,6 odstotka oziroma 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje. Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi, zato je vlada sredstva za ta namen ustrezno prilagodila. Znižala je tudi načrtovano rezervo za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov pa je znižala tudi načrtovane izdatke iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Načrtovani primanjkljaj je glede na sprejeti proračun tako nižji za 376 milijonov evrov in znaša 2,94 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Vlada se zaveda, da bodo prihodnje leto znova v veljavi fiskalna pravila, zato moramo javne finance upravljati preudarno, čemur sledimo tudi z nižjim načrtovanim primanjkljajem.

Zaradi nemotenega izvrševanja proračuna je vlada sprejela tudi predlog novele Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Spremembe se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost, kar bo, ne glede na morebitne zamike pri doseganju mejnikov, omogočalo učinkovito črpanje sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. Novela določa tudi obseg dopustnega zadolževanja države za letošnje leto, in sicer se to z dosedanjih 4,97 milijarde evrov znižuje na 4,17 milijarde evrov. Največji obseg dopustne zadolžitve države se namreč določi na podlagi bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter odplačila glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPIPP) je pripravljen z namenom implementacije Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti, odprave ustavne neskladnosti določb ZFPPIPP, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ter povečanja učinkovitosti postopkov zaradi insolventnosti – tako postopka prisilne poravnave kot tudi stečajnega postopka. Predlog zakona navedene cilje zasleduje s spremembami, ki zaostrujejo pravila, ki določajo obveznosti poslovodstva ob nastopu insolventnosti (in dopolnitvijo pravil poslovodstva ob nastopu grozeče insolventnosti), vzpostavitvijo možnosti za prestrukturiranje terjatev v okviru novega postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti v primerih, ko dolžnik še ni insolventen, ko mu le-ta šele grozi. V postopku prisilne poravnave (in torej z namenom odprave že nastale insolventnosti) se širijo možnosti uporabe posebnih pravil finančnega prestrukturiranja. Postopek poenostavljene prisilne poravnave se nadomešča s posebnimi pravili (za malo gospodarstvo) v postopku prisilne poravnave, s čimer se omogoča večji nadzor glede prijavljenih terjatev in izboljšanje procesnega položaja upnikov. Predlog zakona vsebuje tudi vrsto rešitev glede izboljšanja poplačila upnikov v stečajnem postopku in zagotovitve večje preglednosti prodaj v stečajem postopku, izboljšanja položaja delavcev v postopkih prestrukturiranja in v stečajnem postopku ter učinkovitejšega vodenja disciplinskih postopkov zoper upravitelje. Na področju osebnega stečaja se, skladno z zahtevami Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti, skrajšuje preizkusno obdobje, vendar se hkrati tudi zaostrujejo pogoji za odpust dolga. Predlog zakona prinaša strankam tudi možnosti izrednega pravnega sredstva – revizije zoper nekatere odločitve v stečajnem postopku in se tako krepi vloga Vrhovnega sodišča RS tudi v teh postopkih.

Vlada je sprejela Resolucijo o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (SPRS). Vizija prostorskega razvoja Slovenije je, da bo premišljeno upravljala s svojim prostorom in bo svojim prebivalcem zagotavljala optimalne razmere za varno in zdravo okolje ter visoko kakovost življenja. Slovenija bo svoj razvoj snovala na lastnih prostorskih potencialih, prepoznavnosti in identiteti. Strategija določa dolgoročne strateške cilje države in usmeritve razvoja dejavnosti v prostoru. Vsebuje: vizijo prostorskega razvoja države, dolgoročne cilje in koncept prostorskega razvoja s prednostnimi nalogami ter usmeritve za doseganje ciljev. Strategija sledi zakonskim načelom urejanja prostora, zlasti načelom trajnostnega prostorskega razvoja, identitete prostora, usmerjanja poselitve, usklajevanja interesov, strokovnosti in sodelovanja javnosti. Strategija daje vsebinske usmeritve za izvajanje nekaterih novih prostorskih instrumentov kot je regionalni prostorski plan, pomorsko prostorski plan, širša mestna območja, urbani razvoj, zeleno infrastrukturo. Kot korak na poti k doseganju dolgoročnih ciljev in usmeritev strategije, bo pripravljen akcijski program za njeno izvajanje do 2030, ki bo vključeval naloge ter povezal merljive cilje prostorskega razvoja z izvajanjem sektorskih politik v konkretnem programskem obdobju.

Minister za finance Klemen Boštjančič na novinarski konferenci po seji vlade

Minister za finance Klemen Boštjančič na novinarski konferenci po seji vlade | Avtor: Katja Kodba/STA

1 / 2