Na vladni ravni koalicija pri svojem delu in sodelovanju ravna v skladu z izhodiščnimi zavezami k spoštovanju, svobodi in odgovornosti. V soglasju s koalicijskimi partnerji pri sprejemanju odločitev skrbijo za spoštljivost, delujejo strpno in odprto do drugače mislečih ter cenijo raznolikost pogledov in izkušenj. Koalicijski partnerji pri svojem delu in sodelovanju zagotavljajo pogoje za uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, brez prisile in strahu ter ob hkratni skrbi za odgovornost vsakogar. Prizadevajo si za spoštovanje človekovih pravic, spoštovanje okolja in pravne države. Svoboda je pri tem temeljni mehanizem delovanja in hkrati cilj socialnega, gospodarskega in trajnostnega razvoja. Koalicijski partnerji prevzemajo odgovornost za učinkovito delovanje koalicije in za svoja dejanja.

Vlada v odgovoru na interpelacijo pojasnjuje, da je bilo na več področjih sprejetih veliko ukrepov za zajezitev draginje. Vlada je najprej poskrbela za potrebe individualnih gospodinjstev in malih podjetij. Sprejela je ciljne ukrepe za srednje velika in velika podjetja, za kmete oziroma kmetijska gospodarstva ter ribiče. Tako je vlada sprejela ukrepe za omilitev draginje na področju energetike (elektrike, zemeljskega plina, nafte in naftnih derivatov), na področju hrane in prehranske verige (pomoč kmetom, rast cene hrane) ter za ranljive skupine ter družine. Rdeča nit vseh sprejetih ukrepov je oblikovanje predvidljivega in varnega okolja za potrošnika, gospodarstvo in državo.
 
Na področju financ so bile v letu 2022 sprejete spremembe proračuna za leto 2023 in proračun za leto 2024, s katerima so bila v zaostrenih postcovidnih ekonomskih razmerah in prehodu v energetsko krizo zagotovljena denarna sredstva za pomoč gospodarstvu in posameznikom. Ukrepi so začasni, učinkoviti in ciljno usmerjeni.
 
Na področju migracijske politike bo delovna skupina Ministrstva za notranje zadeve pripravila migracijsko strategijo, ki bo določila cilje, usmeritve ter ukrepe za učinkovito in celovito upravljanje migracij. Z več srečanji je bil vzpostavljen tudi konstruktivni dialog z nevladnimi organizacijami in postavljeni temelji za sistematično vključevanje civilne družbe pri spremembah zakonodaje s področja notranjih zadev, kar je bila ena od pomembnejših obljub te koalicije.
 
Tudi na področju zdravja so bile v desetih mesecih uvedene nove rešitve s sprejetjem Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki med drugim določa uvedbo dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve in dodatka za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo; možnost izbranega osebnega zdravnika, da na določene zdravstvene delavce in sodelavce prenese posamezna pooblastila (na primer pooblastilo za izdajo listin za uveljavljanje pravice do potnih stroškov); dodatne kadrovske okrepitve timov v ambulantah na primarni ravni (dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra); spremembe strukture svetov zavodov javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni ravni ter dvig kompetenc in odgovornosti za člane svetov zavodov; plačilo po realizaciji vseh zdravstvenih storitev v javni mreži ne glede na dogovorjen obseg z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Vzpostavljene so ambulante za neopredeljene ljudi, ki nimajo osebnega zdravnika. Trenutno jih je 22 in delujejo v sedmih slovenskih regijah.

Pripravlja se zakonodaja za reševanje problematike družinske in urgentne medicine. Na novo bodo definirani timi družinske medicine, postavljena bo regionalna mreža, poenoteno bo delovanje urgentnih centrov.
 
Za uresničitev ciljev iz koalicijske pogodbe in zavez bosta v javno obravnavo v kratkem posredovana predloga Zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu.
 
V medresorskem usklajevanju je predlog Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o duševnem zdravju, s katerim se bodo odpravile nepravilnosti, ki izhajajo iz ustavnih odločb. Končala se je tudi javna razprava o noveli Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Pripravljena in javno objavljena je bila analiza, ki vključuje pregled stanja na področju zdravstva v Sloveniji.

Marca 2023 pa je bil vzpostavljen Klicni center za podporo uporabnikom zdravstvenega sistema, ki prek brezplačne telefonske številke 0 801 801 zagotavlja splošno pomoč in podporo pri urejanju administrativnih in organizacijskih vprašanj uporabnikov, pomoč pri iskanju osebnega zdravnika, pomoč z informacijami glede ambulant za neopredeljene, izvaja neposredne prevezave na klicni center eZdravja ter prevezave na območne enote ZZZS.
 
Na očitek SDS-a, da je vlada ukinila Muzej slovenske osamosvojitve, vlada odgovarja, da je šlo za združitev dveh muzejev, in sicer Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine. Ob tem sedanja vlada ugotavlja, da se je prejšnja, 14. vlada, odločila ustanoviti muzej osamosvojitve na hitro, brez javne razprave, brez kakršne koli strokovne analize, mimo opozoril strokovne javnosti, brez dolgoročnega načrtovanja in investicijske dokumentacije. Muzej je bil ustanovljen brez zbirke in primernih prostorov ter je bil tako zaradi načina ustanovitve kot tudi pogojev obsojen na neuspeh.
 
Vlada pojasnjuje, da ukinitev Urada za demografijo za področje demografije ni imela negativnih posledic. Bistvene demografske politike na tem področju izvaja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V tem mandatu so bili že sprejeti številni ukrepi in izvedene aktivnosti, ki so in bodo pripomogle k boljšemu demografskemu stanju.
 
Vlada ugotavlja, da je pri svojem delu uspešna in uresničuje zahtevno zastavljene cilje. Očitki predlagateljev interpelacije so v celoti neutemeljeni, vsebinsko pa večinoma tudi popolnoma deplasirani. Tako predsednik vlade kot tudi ministri pri svojem delu v skladu z dano prisego spoštujejo ustavni red, ravnajo po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delujejo za blaginjo Slovenije.