Skoči do osrednje vsebine

Nagovor ministra Maljevca ob svetovnem dnevu socialnega dela

Področje socialnega dela obeležuje svoj mednarodni praznik vsako leto 21. marca. Ob tej priložnosti je Društvo slovenskih socialnih delavk in delavcev pripravilo širši posvet s sloganom »S skupnimi družbenimi akcijami do spoštovanja različnosti«. Društvo je letos k otvoritvenem nagovoru povabilo tudi ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca.

V nadaljevanju objavljamo celoten nagovor udeleženkam in udeležencem srečanja:

»Spoštovane socialne delavke in delavci, predstavniki društva socialnih delavcev, kolegica in kolega z ministrstev, udeleženke in udeleženci, pozdravljeni.

Uvodoma naj izrazim hvaležnost za povabilo in priložnost, da se danes tukaj srečam z vami in izrečem nekaj osebnih razmislekov in političnih stališč o družbenem pomenu in nujnosti socialnega dela. V lastnem imenu in v imenu solidarnostnega ministrstva.  Konec koncev je slogan »S skupnimi družbenimi akcijami do spoštovanja različnosti«, ki najavlja razprave današnjega srečanja, tudi vrednotna in politična usmeritev ministrstva za solidarno prihodnost.

Najprej, naj bom malce drzen. Svetovni dan socialnega dela je precej tog termin. Osebno ga bom obeležil kot praznik socialnih delavk in delavcev, saj o socialnem delu ne gre govoriti brez mreže predanih delavk in delavcev, strokovnjakinj in strokovnjakov. Zato najprej iskrene čestitke in široka zahvala vsem vam. Vsem, ki socialno delo izvajate na terenu, vsem, ki ga razvijate v izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah ter vsem, ki kalite nove generacije predanih stebrov socialne države. Hvala vam.

Dovolite mi, da izpustim v eter še eno drzno ugotovitev: Čeravno je socialno delo tisto, ki naj bi v družbi odpravljalo krivice, opažam, da je prav to področje tisto, ki se mu v družbi sami godi strašanska krivica. Že v imenu, namreč.  Kamorkoli grem, kogarkoli s področja socialnega dela že srečam, redko najdem človeka, ki področje skrbi za druge in svoje mesto v njem vidi kot delo. Socialni delavci – tako so mi izpričale stotine srečanj z vami po vseh državi -  ne opravljate dela, ampak poslanstvo. Redko hodite v službo, na šiht, odštempljati ure. Kar počnete, je onstran dela.

Do potankosti poznate dimenzije družbe, ki so za bliščem medijev, reklam in potrošništva, očem skrite. Poznate družbeni rob, njeno dno. In ker niste nemi opazovalci, ker premorete moralnega nagona in čuta za družbeno pravičnost, se vsak delovnik odpravite na poslanstvo. In te čudovite ljudi – kot sem rekel – stebre socialne države, v svojem rednem terenskem delu vedno srečujem na centrih za socialno delo, v domovih starejših, v varstveno delovnih centrih, v humanitarnih organizacijah, v prevzgojnih domovih, varnih hišah, začasnih namestitvah za samohranilke, brezdomce, v nevladnih organizacijah in še kje. Toliko predanosti, truda, znanja, veščin in ur srečaš redko kje, a nikoli pri golem delu.

Najbrž veste, kam ta razmislek pelje. Žal opažamo, da družba ta izrazit in hvale vreden moralni pogon prevečkrat tudi ovrednoti samo z moralno zahvalo in ne s pravičnim plačilom za opravljeno delo. Merska enota za predajanje poslanstvu v praksi namreč ostajajo delo, čas, znanje, ura in v tem mora ostati tudi merilo za vrednotenje dela socialnih delavk in delavcev.

V organizacijah na področju socialnega varstva, nad katerimi zdaj po novem bdi solidarnostno ministrstvo, smo v preteklih letih lahko izrazito videli, kam pademo, ko družba pravično vrednotenje dela v socialnem varstvu vzame v nemar. V domovih starejših primanjkuje skoraj polovica zaposlenih, tudi socialnih delavcev, zbežali so v druge države in druge poklice.

Z nastopom funkcije sem se med drugim zavezal dvema načeloma: solidarnosti do tistih, ki potrebujejo pomoč in solidarnosti do tistih, ki pomagate prvim.

Zato smo se tudi namenili urediti plačne politike v socialnem varstvu. Prenova plačnega sistema je tako že na mizi, normalizaciji delovnih pogojev v socialnem varstvu bosta pripomogla tudi prenovljena zakon o tujcih in zakon o dolgotrajni oskrbi.

Dobro se zavedam, da s tem ne bomo niti čez noč odpravili revščine in družbene izključenosti nekaterih skupin niti uredili vsega na področju vrednotenja socialnega dela, je pa dober začetek.  

In naj na tem mestu, preden zaključim, poleg zahvale izrečem še vabilo. Ministrstvo za solidarno prihodnost svoja nova vrata široko odpira za vse pobude, predloge, pozive in vprašanja. Srčno si želimo odprtega sodelovanja z vsemi. Ne vrzeli, ampak mostu. Ne politike na eni strani prepada in življenja na drugi, ampak skupnega oblikovanja solidarne prihodnosti, tudi v socialnem delu.

Iskrene čestitke in veliko uspehov!«