Na posvetu, ki je bil izjemno dobro obiskan, so bili prisotni ministrica dr. Asta Vrečko, državni sekretar mag. Marko Rusjan, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za razvoj kulturnih politik Tjaša Pureber in vodja Sektorja za raziskave, razvoj in medpodročno sodelovanje Tadej Meserko. Predstavili so osnovna izhodišča predvidenih sprememb Nacionalnega programa za kulturo in novega akcijskega načrta ter vizijo kulture, ki bo postala temeljni gradnik družbe enakosti, solidarnosti in trajnostne prihodnosti.

Ob začetku posveta je ministrica dr. Asta Vrečko poudarila: "Krovni strateški dokument mora biti sprejet s široko javno razpravo. Zato želimo prisluhniti občinam, samozaposlenim in delavcem v javnih zavodih, nevladnim organizacijam, ljubiteljem in občinstvu. Novi kulturni model mora biti vključujoč, sodoben in odprt, tako v smislu idej in vsebine kot tudi za vse družbene skupine, ki si v kulturi želijo sodelovati."

Državni sekretar mag. Marko Rusjan je dodal: "Smernice, po katerih se bomo ravnali pri spreminjanju Nacionalnega programa za kulturo in oblikovanju akcijskega načrta, bodo prispevale k socialno pravični, solidarni in ustvarjalni družbi. Obravnavali bomo teme, kot so vprašanje medijev, uporaba slovenskega jezika v javnem prostoru, zagotovitev svobode izražanja, dostop do informacij, ohranjanje kulturne dediščine, pogoji dela v kulturi in tako naprej. Vsa ta področja s sabo prinašajo različne vidike kulture, ki jih želimo v pisanje nacionalnega programa vključiti že od samega začetka."

Vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za razvoj kulturnih politik Tjaša Pureber je povedala: "Ministrstvo je opredelilo trinajst poglavitnih izzivov, s katerimi se sooča kultura: od pomanjkanja sistemskih podpornih programov in težav z izvajanjem decentralizacije do prekarnosti in hiperprodukcije. Ti izzivi se prepletajo in pojavljajo na različnih področjih. Ministrstvo želi na regionalnih posvetih prisluhniti, s kakšnimi ovirami se deležniki srečujejo, kako te izzive doživljajo pri vsakdanjem delu in kako bi se lahko oblikovalo ustrezne in celovite spremembe nacionalnega programa ter oblikovalo akcijski načrt."

Številni obiskovalci so na posvetu med drugim za ključne izzive opredelili centralizacijo, pomanjkljivo digitalizacijo in s tem povezane administrativne ovire, težave z dostopnostjo kulture, umanjkanje strategije zelenega prehoda v kulturi ter prekarnost in zdravje delavk in delavcev v kulturi.

Posvet v Celju je bil prvi v nizu regijskih posvetov Kultura za prihodnost, na katerih bodo predstavniki Ministrstva za kulturo v mesecu in pol obiskali vseh 12 regij po Sloveniji. Končni cilj posvetov je pripraviti spremembe nacionalnega programa za kulturo in nov akcijski načrt.

Ministrstvo je ob tej priložnosti objavilo spletni obrazec, ki omogoča deležnikom v kulturi, da podajo predloge, pripombe in mnenja glede reševanja izzivov na področju kulture. 

Ministrstvo letos pripravlja tudi spremembo krovnega zakona v kulturi, reformo samozaposlenih ter strategije na področjih muzejske politike, medijev, filma, slovenskega jezika in sodobnega plesa. Vsi ti procesi bodo pomembno vplivali na kulturno politiko prihodnosti, zato je pomembno, da je o njih obveščena in vanje vključena kar najširša javnost.