Zaradi vojne v Ukrajini, ki se je začela februarja 2022, so se tudi v Slovenijo zatekli številni begunci in begunke iz Ukrajine. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve, ki jih je posredoval Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, je bilo do 24. januarja letos v Sloveniji vloženih 8564 prošenj za začasno zaščito za razseljene osebe iz Ukrajine. Od tega je bilo 2879 (34 %) vlagateljev moškega in 5685 (66 %) ženskega spola, odobrenih pa je bilo 7825 vlog. Največ vlog so prejeli v UE Ljubljana (1758), sledita ji UE Logatec (849) in UE Maribor (770).

V Evropski uniji je po podatkih Sveta EU (2. 2. 2023, zajem podatkov: 24. 2. 2023) okoli štiri milijone beguncev iz Ukrajine z začasno zaščito; največ jih je v Nemčiji (967.715), sledita pa ji Poljska (961.340) in Češka (432.415). V Sloveniji je po teh podatkih 7675 ukrajinskih beguncev z zaščito, manj jih je le še v Luksemburgu (4655) in na Malti (1515). Po podatkih Združenih narodov (zajem podatkov: 24. 2. 2023), ki vključujejo tudi druge oblike zaščite za begunce, ima Poljska z 1.563.386 (21. 2. 2023) sicer več beguncev iz Ukrajine kot Nemčija, ki jih je po teh podatkih na 31. januarja letos imela 881.399, Slovenija pa v okviru držav EU z 8707 (19. 2. 2023) ostaja na predpredzadnjem mestu. Po kriteriju števila vseh beguncev iz Ukrajine, ki so jih zabeležile posamezne države ne glede na začasno ali kakšno drugo zaščito, pa jih je po teh podatkih Združenih narodov največ, 2.852.395, v Rusiji (podatek je sicer iz 3. oktobra 2022).

Med prosilci za začasno zaščito je bilo v Sloveniji 2223 otrok v starostni dobi do 13 let, torej kar 25,6 odstotka vseh vlagateljev, pri čemer gre za uravnoteženo skupino glede na spol (moški 50,5 % in ženski 49,5 %), 58 prošenj pa so vložili mladoletniki brez spremstva. MVI (tedanji MIZŠ) je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo (ZRSŠ) ter Uradom Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov takoj po prihodu prvih begunk in beguncev v Slovenijo pripravil ukrepe, s katerimi naj bi omogočili njihovo nemoteno vključevanje v šole. Možnosti, potek postopkov in napotki so bili podrobno predstavljeni na spletni strani MVI – Izobraževanje ukrajinskih otrok v Sloveniji, Vključevanje otrok z začasno zaščito v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja –, v Smernicah za vključevanje otrok in mladostnikov z začasno zaščito v vzgojno-izobraževalne zavode, ki so jih pripravili na ZRSŠ, ter na rednih sestankih in v drugih oblikah sodelovanja s šolami.

Otroci z začasno zaščito iz Ukrajine so se hitro začeli vključevati v slovenski izobraževalni sistem. Po podatkih MVI so slovenske javne osnovne šole sredi marca 2022 zabeležile 48 ukrajinskih učencev z začasno zaščito, številka pa se je do konca meseca več kot početverila – 29. marca jih je bilo 218.

Število je nato ves čas bolj ali manj naraščalo, še posebej strmo v prvih dveh mesecih – 20. aprila 2022 jih je bilo 609 –, ob koncu aprila pa se je nekoliko ustalilo. Po zadnjih podatkih (5. 1. 2023) je v 236 slovenskih osnovnih šolah skupno 907 ukrajinskih učencev z začasno zaščito, kar je 0,47 odstotka vseh osnovnošolskih otrok (194.645).

Največ otrok z začasno zaščito so sprejele prav osnovne šole, pri čemer je njihov delež glede na posamezne razrede razmeroma enakomeren, največ (120) jih je v 4. razredu, najmanj (75) pa v 7. razredu. Osnovnim šolam sledijo vrtci (244 otrok v 102 vrtcih), tem pa srednje šole (deset dijakov v 42 srednjih šolah) in osnovne šole s prilagojenim programom (osem učencev v osmih šolah), po enega učenca sta sprejela še Center IRIS Ljubljana ter Center za sluh in govor Maribor.

Sodeč po dosedanjih podatkih, se je proces vključevanja otrok z začasno zaščito v izobraževalni program pri nas odvijal nemoteno in brez večjih težav, kar lahko pripišemo tudi ozaveščenosti o tem, kaj za begunske otroke in normalizacijo njihovega življenja pomeni vključevanje v izobraževanje.