Skoči do osrednje vsebine

37. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada je na današnji seji sprejela predloge zakonskih podlag za hitrejši zeleni prehod, predlog novele zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s katerim se bo olajšalo in zaščitilo tiste, ki prejemajo minimalno plačo in želijo najeti posojilo, spremembe uredbe o samozaposlenih v kulturi ter več kadrovskih zadev v Ministrstvu za notranje zadeve.

Ključni cilj predloga Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu je vzpostavitev goste javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, ki je interoperabilna, varna, razpoložljiva, dostopna in preprosta za uporabo. Ob tem želimo zagotoviti skladen državni, regionalni in lokalni razvoj mreže polnilnih in oskrbovalnih mest in nazadnje povečati delež vozil na alternativna goriva.


Predlog Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije je osredotočen predvsem na umeščanje fotonapetostnih (sončne elektrarne) in vetrnih proizvodnih naprav. Z zakonom se ureja zahteva vzpostavitve območij prednostnega umeščanja OVE ter določajo nekatere posebnosti umeščanja na teh območjih in posebnosti prostorskega načrtovanja, celovite presoje in presoje vplivov na okolje ter njihove postavitve. Z zakonom se pod strogo določenimi pogoji ureja tudi umestitev teh naprav na nekaterih območjih, kjer obstaja neizkoriščen potencial, saj določbe področne zakonodaje tovrstno umeščanje preprečujejo, pogosto z mislijo na velike tradicionalne energetske objekte.


Vlada je sprejela predlog novele Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki predstavlja podlago za spremembo izvajanja makrobonitetnih ukrepov za kreditiranje prebivalstva. Novela zakona bolj jasno določa, da Banka Slovenije pri izvajanju makrobonitetnega nadzora ni vezana na določbe predpisov o izvršbi in zavarovanju. Banka Slovenije je namreč pravne podlage doslej tolmačila na način, da je pri izdaji makrobonitetnih ukrepov, povezanih z omejitvijo kreditiranja prebivalstva, vezala na omejitve iz teh predpisov. S predlogom novele bomo tako nedvoumno omogočili takšno izvajanje makrobonitetnih ukrepov Banke Slovenije za kreditiranje prebivalstva, na katere ne bo vplivala vsakokratna korekcija minimalne plače, temveč samo neodvisna ocena regulatorja.


Vlada je odobrila investicije za izboljšanje vodooskrbe slovenske Istre in kraškega zaledja, saj je v Načrt razvojnih programov za obdobje 2023-2026 uvrstila projekt »Oskrba rižanskega in kraškega omrežja s pitno vodo«. Oskrba prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja se zaradi pomembnosti, zahtevnosti in kompleksnosti problematike uvršča med prioritetne naloge v programu izvajanja nacionalnih projektov državne infrastrukture. Namen investicije je skupna priprava in izvedba nujnih investicijskih del na medobčinskem oziroma regionalnem vodovodnem omrežju na področju devetih občin, ki ga upravljata Rižanski vodovod Koper in Kraški vodovod Sežana. Glavni cilji načrtovane investicije so možnost dobave dodatnih količin vode iz Kraškega vodovoda Sežana, možnost dobave dodatnih količin vode iz tržaškega vodovoda in iz vodnega vira Sv. Ivan, možnost stabilnejše proizvodnje vode v vodarni Gabrijeli, zagotavljanje kakovostne in nemotene oskrbe s pitno vodo, povečanje varnosti oskrbe s pitno vodo tako z vidika porabe, okolja in dobrega počutja uporabnikov.


S spremembo Uredbe o samozaposlenih v kulturi Ministrstvo za kulturo zdaj z znižanimi kriteriji obsega dela omogoča tudi tistim samozaposlenim v kulturi, ki izkazujejo izjemnost, a so zaradi epidemije bili primorani zamejiti svoj obseg dela, da dosegajo vstopni prag za pridobivanje ali uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost. Tako se končno tudi za samozaposlene v kulturi odpravljajo dolgoročne negativne posledice epidemije covida-19. Druga ključna sprememba, ki jo prinaša nova uredba, je višina dohodkovnega cenzusa za samozaposlene v kulturi. Doslej je bila kot osnova za določitev cenzusa veljavna bruto plača iz 35. plačnega razreda. V skladu s povišano stopnjo inflacije in naraščajočimi življenjskimi stroški v zadnjih 10 mesecih ter povišanjem plač v javnem sektorju je po novem cenzus določen glede na 36. plačni razred. Spremembo plačnega razreda upravičuje tudi dejstvo, da je bil plačni razred že v izhodišču, ob uveljavitvi Uredbe, glede na zahtevano izobrazbo določen prenizko.


Vlada je s 24. februarjem 2023 imenovala Helgo Dobrin za državno sekretarko v Ministrstvu za notranje zadeve. Obenem je na položaj vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije imenovala Senada Jušića, in sicer od 24. februarja 2023 do imenovanja novega generalnega direktorja, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 23. avgusta 2023.