Ministri so zasedanje začeli s temo Natove podpore Ukrajini, na kateri so sodelovali tudi ukrajinski obrambni minister Reznikov, obrambna ministra Finske in Švedske ter visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell. Že pred tem je potekalo srečanje Kontaktne skupine za obrambo Ukrajine, na katerem so razpravljali o trenutni vojaški situaciji v Ukrajini in sinhronizaciji izvajanja pomoči na osnovi potreb ukrajinskih oboroženih sil. »Slovenija bo Ukrajini – dokler bo to treba – zagotavljala humanitarno, materialno, finančno in vojaško pomoč. Ohranjati moramo enotnost in nadaljevati s stalno podporo,« je na srečanju poudaril minister Šarec.

Drugi dan so ministri namenili razpravi o nadaljnji krepitvi zavezniške odvračalne in obrambne drže, delitvi bremen ter nadgradnji zaveze o obrambnih izdatkih. Med osrednjimi temami zasedanja je bila implementacija odločitev z vrha v Madridu in napredka v prilagoditvi odvračanja in obrambe. »Potrdili smo nove Politične smernice za obrambno načrtovanje. Zaostreno varnostno okolje nas usmerja v izgradnjo kredibilnih zmogljivosti, njihovo modernizacijo in krepitev pripravljenosti. Temu bomo skozi krepitev in pospešitev investicij v prioritetne cilje zmogljivosti posebno pozornost namenili tudi v nacionalnem okviru,« je bil po koncu zasedanja jasen minister Šarec.

Ministri so podali tudi prva stališča glede pričakovane nadgradnje zaveze o obrambnih izdatkih, ki bi jo voditelji lahko sprejeli na vrhu Nata v Vilni julija letos. »Obstaja široko zavedanje, da bo treba okrepiti prizadevanja za dolgoročno krepitev obrambnih izdatkov. Ob tem morajo biti naši napori realistični, vzdržni in kredibilni,« je poudaril minister Šarec.

Pomemben del zasedanja je predstavljala razprava o prizadevanjih za naslavljanje kritičnih primanjkljajev ključnega bojnega streliva in tudi širših vidikov krepitve obrambnoindustrijskih zmogljivosti. Vse več zaveznic poziva k oblikovanju industrijske zaveze, vključno s posodobitvijo nacionalnih obrambnoindustrijskih strategij. »Zavedati se moramo vse večjega pomena krepitve naše obrambne industrije ter povečanja nacionalne in skupne odpornosti,« je izpostavil minister Šarec ter ob tem spomnil, da je tudi v novem predlogu Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 za naložbe letno predvidenih 20 odstotkov obrambnega proračuna.

Ministri so drugi dan zasedanja potrdili tudi prvi paket za izgradnjo zmogljivosti za Bosno in Hercegovino ter okrepljena paketa za Gruzijo in Moldavijo. »Izrednega pomena je, da partnerjem pomagamo pri nadaljnjem razvoju njihovih obrambnih zmogljivosti in jim pomagamo ublažiti morebitne posledice vojne v Ukrajini na njihove sisteme,« je poudaril minister tem ob tem dodal, da Slovenija še posebej pozdravlja prvi paket za Bosno in Hercegovino, saj sta varnost in stabilnost držav Zahodnega Balkana v našem strateškem interesu.

Še pred začetkom zasedanja je potekalo tudi krajše srečanje obrambnih ministrov zavezniških držav, ki sodelujemo v misiji Okrepljena prednja prisotnost (angleško Enhanced Forward Presence - eFP) v Latviji.