Z nakupom Garni hotela Pristan v Kopru do 50 novih študentskih postelj

Na odboru vlade za državno ureditev in javne zadeve je vlada v Načrt razvojnih programov 2023-2026 uvrstila nov projekt »Nakup objekta Garni hotel Pristan v Kopru«. V okviru projekta bo zagotovljenih dodatnih 50 bivanjskih kapacitet za potrebe študentk in študentov Univerze na Primorskem.
Univerza na Primorskem za kakovostno delovanje poleg izobraževalnih dejavnosti nujno potrebuje ustrezne bivanjske kapacitete za študentke in študente. Z nakupom Garni hotela Pristan v Kopru se bo število razpoložljivih ležišč v javnih študentskih domovih Univerze na Primorskem povečalo, nastanitev bo cenovno in bivanjsko primerna, z nakupom omenjenega objekta pa se uresničuje tudi postopno doseganje cilja tisoč ležišč iz srednjeročne razvojne strategije univerze, oziroma 1200 z upoštevanjem internacionalizacije.
Ocenjena vrednost projekta znaša nekaj več kot 1,6 milijona evrov. Projekt bo v višini nekaj več kot 871.600 evrov financirala Univerza na Primorskem, 780.000 evrov pa bo zagotovilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Vlada odprla novo proračunsko postavko

Vlada je na odboru v finančnem načrtu Ministrstva za zdravje odprla novo proračunsko postavko Dodatki plačne skupine J.
Nova proračunska postavka je bila odprta v okviru glavnega programa Urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju zdravstvenega varstva ter podprograma Urejanje in razvoj na področju zdravstva. V letu 2023 se za ta namen zagotovijo sredstva v vrednosti 6,5 milijona evra.

Mnenje vlade o zahtevi za oceno ustavnosti delov Zakona o dohodnini

Vlada je na seji odbora za gospodarstvo sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta za oceno ustavnosti delov Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in novele omenjenega zakona (ZDoh-2AA). Vlada meni, da zahteva vlagatelja za oceno ustavnosti navedenih členov ni utemeljena.
Vlada je v mnenju navedla podrobnejše argumente pri različnih določbah, za katere Državni svet zahteva oceno ustavnosti. V splošnem pa je vlada spomnila, da je predpisovanje davkov in drugih dajatev ter njihovo pobiranje v splošnem javnem interesu. Države z davki namreč ne zasledujejo zgolj finančnih ciljev, temveč so davki hkrati tudi sredstvo ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik.
Država se pri izvajanju svoje socialne, servisne in razvojne funkcije pojavlja kot pomemben partner pri vzpostavljanju različnih razmerij do državljanov in gospodarstva. Prihodke prerazporeja predvsem za splošne javne namene, bolj ciljano pa lahko tudi neposredno prebivalstvu in gospodarstvu, seveda v skladu z dovoljeno politiko državnih pomoči. Slednje se je izkazalo za posebej pomembno tako v času pandemije covida-19 kot tudi v trenutnih inflacijskih gibanjih, je pojasnila vlada.
Načela socialne države, ki je splošno ustavno načelo, država ne more učinkovito uresničevati brez zadostnih javnofinančnih prihodkov ter učinkovitega pobiranja davkov in prispevkov.
Določbe ustave, ki varujejo pravice do zasebne lastnine in dedovanja, lastninske svobode posameznikov in pravnih oseb, niso opredeljene kot neomejene. Pod ustavno dovoljene omejitve z namenom zagotavljanja socialne funkcije države sodijo tudi davki, s katerimi posamezniki prispevajo za javne potrebe.