Skoči do osrednje vsebine

Premier Golob v Bruslju: Ukrajina je žrtev in Rusija agresor

Predsednik vlade dr. Robert Golob se je 9. februarja 2023 udeležil izrednega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju. Na dnevnem redu voditeljev so bili razmere v Ukrajini in možnosti nadaljnje podpore EU, gospodarstvo in migracije. Naslovili so tudi dialog Beograd–Priština ter uničujoč potres v Turčiji in Siriji. Osrednji gost prvega dela zasedanja je bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Zelenski se je v javnem nagovoru EU in državam članicam predvsem zahvalil za dosedanjo pomoč in pozval k nadaljnji podpori Ukrajini. Z voditelji se je srečal v ožjih skupinah, slovenski premier pa mu je ob tem izrazil nadaljnjo močno podporo neodvisnosti Ukrajine: "Tudi v bodoče načrtujemo, da bomo Ukrajini pomagali na vse možne načine. Res pa je, da se potrebe po pomoči spreminjajo glede na razmere na terenu. Kot naši ukrajinski prijatelji zelo dobro vedo, za Slovenijo nikoli ni bilo dvoma, da je Ukrajina žrtev in Rusija agresor."

Člani Evropskega sveta so ponovno odločno obsodili rusko vojaško agresijo in izrazili podporo ozemeljski nedotakljivosti Ukrajine. EU bo Ukrajini še naprej zagotavljala politično, gospodarsko, vojaško, finančno in humanitarno podporo. Voditelji so poudarili, da je EU pripravljena še bolj zaostriti svoje omejevalne ukrepe, nedavno je sprejela cenovno kapico na naftne derivate. Pripravljeni so podpreti pobudo Ukrajine za pravičen mir. Obenem je Evropski svet pozdravil reformna prizadevanja Ukrajine in ponovil, da je prihodnost države v EU-ju.

Voditelji so v nadaljevanju opravili razpravo o gospodarstvu, kjer je cilj EU krepitev konkurenčnosti in strateške suverenosti ob prehodu v zeleno in digitalno gospodarstvo. To bo EU storila predvsem prek poenostavitve postopkov za državne pomoči, prožnejše uporabe obstoječih evropskih sredstev, pospešitve upravnih postopkov, odprave naložbenih vrzeli v strateških sektorjih idr.

Člani Evropskega sveta so izpostavili, da se je na migracije treba odzvati na evropski ravni. Voditelji so se posebej osredotočili na zunanji vidik migracij. EU in države članice bodo tako poglobili sodelovanje z državami izvora in tranzita, da bi okrepili njihove zmogljivosti za upravljanje meja, preprečili nedovoljene tokove, uničili poslovni model tihotapcev ljudi in povečali število vrnitev. EU bo partnerice še naprej podpirala pri odpravljanju vzrokov nedovoljenih migracij ter pri varnih in dovoljenih migracijah. Evropski svet je mnenja, da je treba izboljšati spremljanje vizumskih politik sosednjih držav, ob čemer je pozdravil napredek partneric z Zahodnega Balkana pri usklajevanju z vizumsko politiko EU. Pozval jih je k hitrim nadaljnjim ukrepom.

Predsedniki vlad in držav članic EU so dodatno izpostavili, da je treba v okviru dialoga nujno doseči napredek pri normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo, ki ga vodi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko. Obe strani naj izkoristita zgodovinsko priložnost tudi zato, da bi uresničili svojo evropsko perspektivo.

Prav tako so voditelji ob tragičnem potresu izrazili enotnost in solidarnost s prebivalci Turčije in Sirije ter pripravljenost za nudenje še dodatne pomoči prizadetim regijam. V tem duhu so pozdravili pobudo švedskega predsedstva in Komisije za organizacijo mednarodne donatorske konference marca v Bruslju.