Prihodki državnega proračuna so po predhodnih podatkih lani znašali 12,3 milijarde evrov, odhodki pa 13,7 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako dosegel nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov ali 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je 1,7 milijarde evrov oziroma 3,5 odstotne točke ugodneje kot leta 2021.

Prihodki občin so se glede na leto 2021 povečali za 285 milijonov evrov ali 11,4 odstotka na 2,8 milijarde evrov, odhodki pa so bili, predvsem na račun rasti investicij in investicijskih transferjev, višji za okoli 430 milijonov evrov ali 17,6 odstotka in so dosegli 2,9 milijarde evrov. Investicijska dejavnost občin se je glede na leto 2021 povečala za 36 odstotkov na 1,2 milijarde evrov. Primanjkljaj občin je lani po predhodni oceni znašal 104 milijone evrov.

Zdravstvena blagajna je imela lani 3,9 milijarde evrov prihodkov in 4,1 milijarde odhodkov, leto pa je zaključila s 133 milijonov evrov primanjkljaja po denarnem toku. Primanjkljaja je bilo tako za 60 milijonov evrov manj, kot ga je predvideval rebalans finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. K ugodnejši realizaciji sta prispevali 7,3-odstotna rast socialnih prispevkov in 8-odstotna rast transferjev iz državnega proračuna. Slednji so bili namenjeni predvsem financiranju ukrepov za blaženje posledic epidemije covida-19 in zdravstvenih storitev, ki so bile opravljene poleg rednega obsega dela.

Prihodki in odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) so se lani povečali za 8,2 odstotka na 6,7 milijarde evrov. Poslovanje pokojninske blagajne je bilo uravnoteženo. Prihodki od socialnih prispevkov so bili glede na leto 2021 višji za 7,2 odstotka ali 365 milijonov evrov, glede na rebalans lanskega finančnega načrta pa so bili višji za 85 milijonov evrov. Kljub višjim prihodkom je bil transfer iz državnega proračuna, ki je namenjen uravnoteženju prilivov in odlivov ZPIZ, za 11,5 odstotka višji kot v letu 2021. Lani je namreč prišlo tako do redne kot tudi izredne uskladitve pokojnin, kar je vplivalo na rast izdatkov pokojninske blagajne.

Prihodki konsolidirane bilance omenjenih štirih blagajn javnega financiranja so v letu 2022 znašali 23,3 milijarde evrov, odhodki, ki predstavljajo nekaj manj kot 80 odstotkov vseh izdatkov sektorja država, pa 24,9 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako znašal 1,6 milijarde evrov ali 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je za 1,3 milijarde evrov ali 2,8 odstotne točke ugodneje kot leta 2021.

V publikaciji Javnofinančna gibanja predstavljamo tudi oceno javnofinančnih izdatkov za leto 2022 po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države (angleško Classification of the functions of government – COFOG). Tudi leta 2022 je bil največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn namenjen področju socialne varnosti, in sicer 8,8 milijarde evrov ali 35,4 odstotka vseh odhodkov. V publikaciji objavljamo še četrtletno stanje dolga in poroštev ter oceno leta 2022 o prihodkih in odhodkih na ravni sektorja država po denarnem toku za centralno raven in sklade socialne varnosti.

Stanje dolga državnega proračuna se je konec četrtega četrtletja 2022 glede na prejšnje četrtletje zmanjšalo za približno 280 milijonov evrov na 37,8 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa je znašalo 4 milijarde evrov. V tretjem četrtletju 2022 so se glede na enako četrtletje lani znižala tudi državna poroštva, in sicer za 363 milijonov evrov ali 7,5 odstotka na 4,5 milijarde evrov (za četrto četrtletje podatki za državna poroštva še niso na voljo).