»Poročilo je pokazalo, da ima v Sloveniji vsak posameznik dostop do onkološkega zdravstvenega varstva in da je enakost oskrbe bolnikov z rakom na visoki ravni, saj ne glede na različno socio-ekonomsko razvitost regij ne beležimo večjih razlik med njimi. Poročilo je osvetlilo tudi nekaj izzivov, zlasti na področju primarne preventive ter zagotavljanja kadrov in opreme, česar pa se v Državnem programu obvladovanja raka zavedamo ter s konkretnimi cilji in ukrepi za prihodnjih pet let tudi odločno naslavljamo,« je povedala Sonja Tomšič, koordinatorica DPOR 2022-2026. Slovenija ima že od leta 2010 Državni program obvladovanja raka (DPOR), strateški dokument za učinkovito obvladovanje bremena raka na vseh ravneh. Eden izmed najpomembnejših ciljev DPOR je zagotavljanje enakosti onkološke oskrbe in izboljševanje njene kakovosti.

V Sloveniji vsako leto za rakom na novo zboli več kot 16.000 oseb, več kot 6.500 jih umre. Vpliv socio-ekonomskih neenakosti na pojavljanje in izid rakave bolezni je v Sloveniji, kot tudi celotni Evropi, še vedno velik. Socio-ekonomski status vpliva na zdravje posredno – preko številnih dejavnikov življenjskega sloga, bivalnega ter delovnega okolja, kot tudi zmožnosti zdravstvenega sistema, ki so različno razporejeni med skupinami prebivalstva.

V zadnjih 10 letih smo nadpovprečno povišali preživetje bolnikov z rakom

V Sloveniji je onkološka zdravstvena oskrba brezplačno dostopna vsem z obveznim zavarovanjem. Poročilo o neenakosti pri raku ugotavlja, da imamo v naši državi najnižje finančno breme v EU, ki ga utrpijo bolniki z rakom. Po incidenci (število novih primerov rakov) in umrljivosti je Slovenija v spodnji polovici med državami članicami, vendar smo v zadnjih desetih letih uspeli nadpovprečno povišati preživetje bolnikov glede na EU, za več kot 10 %, za kar gre pripisati tudi ciljem in ukrepom Državnega programa obvladovanja raka.

»Izredno smo ponosni, da sta Evropska komisija ter Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj prepoznali prizadevanja DPOR, ki že več kot 10 let s strokovno premišljenimi cilji prispeva k vedno bolj uspešnemu obvladovanju raka v Sloveniji. Poleg tega je treba omeniti, da imamo kot ena izmed redkih držav EU uspešno vzpostavljene vse tri, s strokovnimi dokazi podprte, presejalne programe za raka - Zora, Dora in Svit,« je povedala Sonja Tomšič, koordinatorica DPOR 2022-2026 z Onkološkega inštituta Ljubljana.

V ospredju poročila o neenakosti pri raku pomen primarne preventive

Najpogostejši raki v razvitem svetu in tudi pri nas (kože, pljuč, dojk, prostate ter debelega črevesa in danke) so leta 2019 predstavljali 60 % vseh ugotovljenih rakov. Ti raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom: kajenjem, čezmernim pitjem alkoholnih pijač, neustrezno prehrano, premalo gibanja in posledično prekomerno težo ter čezmernim sončenjem. Na njihov nastanek lahko vplivamo z ukrepi primarne preventive.

Največje breme v državi predstavlja pljučni rak, ki močno prevladuje po umrljivosti med raki. Pljučni rak spada med rake, ki jih s primarno preventivno, to je izogibanju uporabe tobaka, lahko preprečimo. Ministrstvo za zdravje je v lanskem letu s sprejetjem Nacionalne strategije za zmanjševanje posledic rabe tobaka zmanjševanje in preprečevanje uporabe tobaka postavilo kot prioriteto na področju primarne preventive v državi. »Tobak je še vedno eden od ključnih dejavnikov tveganja za razvoj več različnih rakov, zmanjševanje uporabe tobaka pa eden ključnih ukrepov za obvladovanje bremena, saj raki povezani s tobakom večinoma spadajo med rake s slabšimi izidi zdravljenja,« je povedala Azra Herceg, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje.  

Poročilo EK in OECD ugotavlja, da moramo v Sloveniji več naporov namenjati primarni preventivi, poleg preprečevanja kajenja še zlasti na področju zmanjševanja rabe alkohola, preprečevanja debelosti in onesnaženega zraka. »Zavedamo se, da bi lahko s primarno preventivo v Sloveniji preprečili skoraj polovico vseh rakov. Zaradi tega smo na Ministrstvu še okrepili izvajanje preventivnih aktivnosti, zlasti tistih, ki se morda v obdobju epidemije niso v celoti izvajale. V letu 2022 smo zagotovili tudi sredstva za spodbujanje projektov primarne preventive, ki jih izvajajo različne nevladne organizacije. Pomembno je, da vse državljanke in državljani poznamo 12 preventivnih korakov Evropskega kodeksa proti raku in jih po najboljših močeh udejanjamo,« je še dodala Hercegova.

Na spletni strani Onkološkega inštituta lahko preberete več informacij in podatkov, povezanih z rakom.

Poročilo Evropske komisije ter OECD o neenakosti na področju raka v Sloveniji je na voljo v angleščini in slovenščini.