Vlada v spremembo uredbe o trošarinah za energente in električno energijo

Vlada je sprejela spremembo Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo, s katero je znižala trošarino za plinsko olje za pogon (diesel) in plinsko olje za ogrevanje.

Trošarino na plinsko olje za pogon (diesel) je vlada znižala z 0,33307 evra na liter na 0,330 evra na liter, za plinsko olje za ogrevanje (KOEL) pa z 0,09144 evra na liter na 0,07875 evra na liter. S tem se bo trošarina za plinsko olje za pogon (diesel) spustila na najnižjo dopustno višino, ki jo dopušča evropska zakonodaja, za plinsko olje za ogrevanje (KOEL) pa na najnižjo dopustno višino, ki jo lahko v skladu z zakonom določi vlada.

Vlada razmere na trgu naftnih derivatov budno spremlja in višino trošarin prilagaja tako, da ohranja dostopnost maloprodajnih cen, hkrati pa si v luči javno finančne vzdržnosti prizadeva za postopno normalizacijo prilivov v državni proračun. Pri slednjem je namreč pomembno, da se na srednji rok in postopno, brez da bi to čutili potrošniki, ponovno uvede okoljske dajatve na fosilna goriva, ki predstavljajo namenski vir za zelene investicije.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada določila besedilo predloga Zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev

Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku.

Predlog Zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev določa nov dodatek v višini 600 evrov (bruto) mesečno. Gre za dodatek, ki se bo izplačeval vsem upravičencem v nominalnem znesku. Višina dodatka ne bo odvisna od osnovne plače niti od specifike opravljanja posamezne funkcije, ampak bo izplačana v enaki višini vsem upravičencem.

Dodatek se začne izplačevati pri plači za januar 2023 (izplačilo v februarju 2023).

Predlog zakona določa krog upravičencev do dodatka; to so funkcionarji sodne oblasti, ki so sodniki, in funkcionarji državnega tožilstva. Dodatek bo sodnikom in državnim tožilcem pripadal do uveljavitve sistemskih sprememb plačnega sistema in odprave nesorazmerij v plačah iz 6. točke Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, vendar najdlje do 31. decembra 2023. Dogovor določa, da se vladna in sindikalna stran zavezujeta, da bosta po zaključku teh pogajanj pričeli z usklajevanji o sistemskih spremembah plačnega sistema javnega sektorja, z namenom, da se najpozneje do 30. junija 2023 pripravi predlog sprememb in dopolnitev Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma nov zakon o sistemu plač v javnem sektorju s podpisano izjavo o stopnji usklajenosti besedila členov zakona, pri čemer si bosta vladna in sindikalna stran prizadevali za čim višjo stopnjo usklajenosti členov. O temeljnih vprašanjih plačnega sistema bo doseženo soglasje med vlado in sindikati javnega sektorja.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Slovenija še korak bliže letalom za gašenje požarov

Vlada se je seznanila z Informacijo o aktivnostih izgradnje zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka in soglaša z aktivnostmi, ki bodo omogočile nakup letal za gašenje požarov iz zraka. Ob tem je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2023-2026 uvrstila novi projekt – Izgradnja zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka.

Naraščajoče število velikih požarov v naravi in njihov obseg, ki lahko tudi presega tradicionalno požarna ogrožena območja namreč kažejo na potrebo po zagotavljanju pravočasnega in primernega odziva nanje. Slednji je lahko dosežen le s primerno organiziranimi, usposobljenimi, številčnimi in ustrezno opremljenimi silami.

Požar na Krasu julija 2022 je pokazal na veliko vrzel pri zagotavljanju primerne opreme in podpore silam Zaščite, reševanja in pomoči pri gašenju na nedostopnem terenu in iz zraka. Trenutne zmogljivosti v obliki helikopterjev Bell 412, AS532AL cougar in AW169, s katerimi razpolaga Republika Slovenija (v nadaljevanju RS), ne pokrivajo potreb po namenski dejavnosti boja proti požarom iz zraka, saj so primarno namenjene za izvajanje nalog Policije in Slovenske vojske ter že dodatno obremenjene z drugimi civilnimi nalogami (reševanje v gorah, helikopterska nujna medicinska pomoč ). Sočasno tudi načrtovana zmogljivost letalo C-27J Spartan s sistemom MAFFS II, ki bi lahko prispevala k zmogljivostim gašenja požarov iz zraka v RS, ne bo na razpolago pred letom 2025 in bo primarno namenjena za izvajanje osnovnih vojaških nalog.

Navedena dejstva in poročilo po požaru na Krasu kažejo na potrebo po vzpostavitvi namenske nacionalne primarne zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka znotraj meja in zračnega prostora RS. Način vzpostavitve tovrstne zmogljivosti pa je bil opredeljen v Programu za vzpostavitev zmogljivosti za gašenje iz zraka.

Za preučitev potrebe in priprave programa vzpostavitve zmogljivosti za gašenje iz zraka so bile izvedene analize različnih variant, ki so pokazale, da je najprimernejša rešitev za obvladovanje velikih požarov v naravi v RS nakup novih manjših letal za gašenje. Pristojni organ za ustrezno podporo gašenju iz zraka za obvladovanje večjih požarov v naravi je predlagal nakup štirih manjših letal, z možnostjo nakupa dodatnih dveh, kar pomeni opcijsko skupno do šest letal.

Namen izgradnje zmogljivosti gašenja iz zraka je uspešno delovanje enot za gašenje iz zraka, izvesti umestitev v sistem zaščite in reševanja, pridobiti ustrezen kader, zagotoviti vzdrževanje in ustrezno bazo.

Vrednost izgradnje zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka znaša 21.645.959,00 evrov z DDV. Program za vzpostavitev zmogljivosti za gašenje iz zraka bo sofinanciran s podporo sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2021 – 2027. Ministrstvo za obrambo bo začasno za potrebe izvajanja nujnih aktivnosti nakupa letal za gašenje zagotovilo vir financiranja znotraj Uprave RS za zaščito in reševanje, dokler ne bodo vzpostavljene potrebne pravne podlage za izvajanje kohezijske politike za obdobje 2021 – 2027.

Vir: Ministrstvo za obrambo